<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vezava kalcijevih ionov in njihova potencialna vloga pri regulaciji aktivnosti alfa-aktinina 4</dc:title><dc:creator>Ivanovski,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavšič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>α-aktinin-4</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>kalcij</dc:subject><dc:subject>ITC</dc:subject><dc:subject>metilacija</dc:subject><dc:subject>kristalizacija</dc:subject><dc:description>α-aktinin-4 je citoskeletni protein iz družine spektrinov. Sestavljajo ga tri domene in sicer domena za vezavo aktina ter paličasta in kalmodulinu podobna domena. Aktivno obliko α-aktinina-4  predstavlja antiparalelni homodimer, katerega osrednja vloga je prečno povezovanje aktinskih filamentov, preko tega pa posredno sodeluje pri tvorbi fokalnih stikov in adherentnih pasov. Za razliko od sorodnega α-aktinina-1 je prisoten tudi v nukleoplazmi, kjer naj bi deloval kot transkripcijski faktor številnih genov, vpletenih v tumorske spremembe celic. Sklepamo, da je izooblika 4, podobno kot izooblika 1,  regulirana preko vezave kalcijevih ionov. Za α-aktinin-1 je bilo pokazano, da vezava Ca2+-iona povzroči konformacijske spremembe v domeni CaMD, kar povzroči spremembo afinitete do aktina in posledično reorganizacijo aktinskega citoskeleta. Da bi določili afiniteto vezave ionov Ca2+ in podrobneje sturukturno okarakterizirali protein smo pripravili dva proteinska konstrukta: kalmodulinu podobna domena in konstrukt, skrajšan na N-koncu za 45 aminokislinskih ostankov, ki so glede na napoved strukturno neurejeni in lahko kot taki negativno vplivajo na kristalizacijo. Z izotermno titracijsko kalorimetrijo (ITC) smo določili število vezavnih mest za ione Ca2+ na eno domeno (n = 1,19) ter afiniteto vezave (Kd = 474 µM). Za namen kristalizacije smo pripravili tudi metilirano (metilacija lizinskih aminokislinskih ostankov) obliko α-aktinina-4 in preko velikostne izključitvene kromatografije, sklopljene s sipanjem svetlobe, pokazali, da še vedno tvori stabilen homodimer. Naši rezultati predstavljajo dobro osnovo za podrobnejše strukturne in funkcijske raziskave α-aktinina-4.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-02 11:00:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109428</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6382</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538305475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
