Določitev eksplozijskih lastnosti in karakteristik krompirjevega ter koruznega škrobaŠpindler, Jan (Avtor) Novosel, Barbara (Mentor) prašna eksplozijaeksplozijski parametrikrompirjev škrobkoruzni škrobvlagaPrašne ekspozije so razširjen pojav, ki se lahko zgodi v vsaki industriji, v kateri imamo opravka s prahovi. Za nastanek teh mora biti sočasno izpolnjenih več pogojev. Na nastanek, razvoj in posledice prašnih eksplozij vpliva vrsta dejavnikov: velikost delcev, koncentracija prahu, koncentracija oksidanta, vlaga, turbulenca. V diplomskem delu sem določal eksplozijske parametre komercialno dostopnega krompirjevega ter koruznega škroba. Obema vzorcema sem določil velikost delcev in porazdelitev velikosti delcev, termične lastnosti, specifično površino, minimalno vžigno energijo, minimalno eksplozijsko koncentracijo, maksimalni eksplozijski tlak, maksimalno hitrost porasti tlaka, izračunal sem deflagracijski indeks prahu in opazoval obliko delcev z vrstičnim elektronskim mikroskopom. Določitve sem opravil s komercialno dostopnim in s sušenim vzorcem. Rezultate določitve eksplozijskih parametrov sem primerjal z literaturnimi podatki. Krompirjev škrob je imel višjo vsebnost vlage kot koruzni škrob. Koruzni škrob je imel bimodalno razporeditev delcev, vendar je srednja velikost delcev koruznega škroba bila manjša kot pri krompirjevem škrobu. S pomočjo rezultatov; minimalne eksplozijske koncentracije, maksimalne hitrosti porasti tlaka, minimalne vžigne energije in maksimalnega eksplozijskega tlaka, ki sem jih eksperimentalno določil, lahko trdim, da je koruzni škrob bolj nevaren kot krompirjev škrob, ker ima nižjo minimalno vžigno energijo, nižjo minimalno eksplozijsko koncentracijo, višji maksimalni eksplozijski tlak, višjo maksimalno hitrost porasti tlaka in višji deflagracijski indeks. Ugotovil sem, da sta sušena vzorca koruznega in krompirjevega škroba bolj nevarna kot originalna, komercialno dostopna vzorca. Minimalna vžigna energija pri nesušenem koruznem škrobu je bila skoraj 2,6-krat višja kot pri sušenem koruznem škrobu. Minimalna eksplozijska koncentracija pri sušenem koruznem škrobu je bila nižja za 35 g/m3 kot pri nesušenem. Maksimalni eksplozijski tlak je bil pri sušenem koruznem škrobu za 0,6 bar višji kot pri nesušenem. Pri sušenem in nesušenem krompirjevem škrobu je bila minimalna vžigna energija enaka, ker naprava ni omogočala tako visoke energije. Minimalna eksplozijska koncentracija pri sušenem krompirjevem škrobu je bila za 315 g/m3 nižja kot pri nesušenem. Maksimalni eksplozijski tlak pri sušenem krompirjevem škrobu je bil za 2 bar višji kot pri nesušenem.20192019-09-02 10:15:05Diplomsko delo/naloga109427VisID: 6473COBISS_ID: 1538305987sl