Adsorpcija izbranih težkih kovin na odpadno glivno biomasoRozman, Ula (Avtor) Kalčikova, Gabriela (Mentor) adsorpcijabiosorpcijaGanoderma lucidumtežke kovineTežke kovine uvrščamo med nevarna onesnaževala, ki se v tleh kopičijo zaradi industrijskih dejavnosti kot so galvanizacija, metalurgija, rudarstvo in proizvodnja kemikalij. Iz tal pa s spiranjem zlahka vstopajo tudi v vodni ekosistem. Za odstranjevanje težkih kovin iz vod se običajno uporabljajo različne fizikalno-kemijske metode, med katerimi velja za najbolj učinkovito adsorpcija. Učinkovitost je odvisna od kinetičnih parametrov in kapacitete adsorbenta. V zadnjem času se raziskuje predvsem možnost uporabe različnih bioloških materialov, med katerimi so še posebno zanimivi odpadni biološki materiali, saj so učinkoviti in ne prinašajo dodatnih stroškov. V okviru magistrskega dela smo raziskovali možnost uporabe odpadne glivne biomase za adsorpcijo svinca in kadmija. Uporabljena odpadna glivna biomasa je bila podgobje glive Ganoderma lucidum, skupaj s substratom na katerem je gliva gojena. Pri proizvodnji prehranskih dodatkov je tega odpadka veliko v primerjavi s trosnjaki glive, ki jih uporabijo za proizvodnjo. Zato je iskanje možnosti uporabe tega odpadka zelo zaželeno in v skladu s sodobnimi trendi zmanjševanja odpadkov v industriji in vpeljavo krožnega gospodarstva. V prvem delu smo glede na literaturo odpadno glivno biomaso obdelali s tremi različnimi kemikalijami (0,5 M NaOH, 10 vol% H2O2 in 0,5 M NaCl) in z njo izvedli poskuse adsorpcije svinca in kadmija, ter določili učinkovitost in kinetiko adsorpcije. Ugotovili smo, da je tako neobdelana, kot tudi obdelana odpadna glivna biomasa učinkovit adsorbent, saj se je večino kovin odstranilo že v prvih petih minutah poskusa. V nadaljevanju smo za neobdelano odpadno glivno biomaso in obdelano z 0,5 M NaCl izvedli še poskuse adsorpcije pri različnih koncentracijah odpadne glivne biomase, ter na koncu določili Freundlichovo adsorpcijsko izotermo. Ker pa je to popolnoma nepoznan adsorbent, smo material preučili z optičnim in vrstičnim elektronskim mikroskopom, kjer smo si podrobneje ogledali obliko delcev in površino. S pomočjo BET metode smo določili specifično površino materiala, ki je bila relativno nizka. Z lasersko difrakcijo smo določili numerično porazdelitev velikosti delcev. Raziskana odpadna glivna biomasa predstavlja velik potencial za adsorpcijo težkih kovin iz odpadnih vod. Poleg tega da zelo hitro in učinkovito odstranjuje težke kovine že pri nizkih koncentracijah, je kot odpadek cenovno ugodna in ni nevarna za okolje.20192019-08-30 09:55:05Magistrsko delo/naloga109330VisID: 6232COBISS_ID: 1538323651sl