<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sposobnosti tipanja študentov fizioterapije</dc:title><dc:creator>Mlakar,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tipanje</dc:subject><dc:subject>zaznava s tipanjem</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:description>Uvod: Tipanje je fizioterapevtski preiskovalni postopek, s katerim se ocenjuje kakovost, morfološke spremembe in občutljivost tkiva. Natančnost tipanja je odvisna od zaznave z dotikom in izkušenj preiskovalca. Test zaznave z dotikom se uporablja za prepoznavanje oblike tipane strukture. Z uporabo tablic z vgraviranimi simboli, ki jih preiskovanec tipa in nato preriše na papir, so ugotovili povezavo med številom napak pri prerisovanju simbola s tablice in časom, porabljenim za njegovo tipanje. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti razlike v sposobnostih tipanja med študenti prvega letnika in zaključnih letnikov fizioterapije. Metode dela: Sodelovali so zdravi študenti fizioterapije 1. in 3. letnika ter magistrskega študija (n = 40), z odsotnostjo poškodb zgornjih udov v šestih mesecih pred raziskavo. Testiranje je bilo izvedeno v fizioterapevtskem laboratoriju. Sposobnosti tipanja smo testirali na treh lesenih tablicah velikosti 13 x 13 cm, v katere je bil vgraviran simbol s črto širine 7 mm in globine 3 mm različne težavnosti. Po tipanju simbola na tablici z zaprtimi očmi so ga z odprtimi očmi narisali na list papirja. Merili smo čas tipanja in risanja simbola s tablice na list, število napak na prerisanem simbolu in težavnost z Likertovo lestvico od 1 do 5. Uporabili smo test t za neodvisne vzorce za primerjavo ocenjevanih spremenljivk med skupinama; linearno regresijo za primerjavo težavnosti simbola s tablice z dobljeno oceno ter Wilcoxonov test, Mann-Whitneyev test in Kruskal-Wallisov test za oceno zanesljivosti posameznega preiskovalca. Prag statistične značilnosti je bil določen pri p &lt; 0,05. Rezultati: Študenti zaključnih letnikov so porabili več časa za tipanje simbola s tablice 2 (p = 0,0014; t = 3,45) in simbola s tablice 3 (p = 0,0018; t = 3,36) v primerjavi s študenti prvega letnika. Razlike med časom risanja simbola s tablic, oceno risbe in težavnostjo simbola s tablic med skupino prvega letnika in skupino zaključnih letnikov niso bile statistično značilne (p &gt; 0,05). Slabša ocena risbe je bila povezana z višjo težavnostjo simbola s tablice pri vseh preiskovancih. Preiskovalka je bila pri oceni kopij simbolov z risanjem 96,7 % zanesljiva. Zaključek: Raziskava je pokazala, da so lahko sposobnosti tipanja študentov fizioterapije povezane tudi s prejetimi taktilnimi izkušnjami tekom študija, vendar pa je lahko majhen vzorec preiskovancev vplival na rezultate testiranja. V prihodnje bi bilo smiselno narediti meritve na večjem vzorcu preiskovancev, primerjati tudi izkušene fizioterapevte in druge stroke.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-30 07:46:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109324</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92243</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5672555</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
