Ocena verbalne in neverbalne komunikacijske kompetence gluhih in naglušnih osebPomlad, Iza (Avtor) Košir, Stanislav (Mentor) gluhi in naglušniRaziskava ocenjuje razumevanje verbalne in neverbalne komunikacije gluhih in naglušnih (GN) v Sloveniji, tj. njihove verbalne in neverbalne komunikacijske kompetence razumevanja. Dolgoročni cilj dela je, da se v slovenski logopediji in surdopedagogiki približamo razvoju strokovnih norm za boljše načrtovanje intervencijske pomoči v prihodnosti za GN populacijo pri nas. Raziskava je zbrala podatke o 116 osebah z okvaro sluha ter poiskala razlike med rezultati verbalnega ter neverbalnega praktičnega preizkusa komunikacijske kompetence razumevanja pri različnih posameznikih. Testiranci so bili med seboj primerjani glede na prediktorje komunikacijske kompetence razumevanja (KK) oz. podatke iz njihovega ozadja. Testiranci so izpolnili vprašalnik o svojem ozadju, osebnih in demografskih podatkih (prediktorjih). Nato so sodelovali pri praktičnem preizkusu KK, kjer so po navodilih z risanjem, barvanjem in obkrožanjem dopolnjevali dve delno narisani črno-beli sliki. Prvo sliko so testiranci dopolnjevali po verbalnih in drugo po neverbalnih navodilih. Pri prvem preizkusu so bila navodila podana v besednem jeziku (s sočasnim oralnim govorom, vidno artikulacijo in podnapisi), pri drugem pa prek SZJ. Navodila so bila razdeljena v 3 skupine glede na kompleksnost jezika, pogostost pojavljanja besed v jeziku ter dolžino navodil. Podana so bila v mešanem vrstnem redu in vsakič identično, s pomočjo videoposnetkov. Zbrani podatki in končni izdelki testirancev so bili primerjani po več različnih spremenljivkah (prediktorjih) tako, da smo iskali statistično pomembne razlike med njimi. Ugotovili smo, da spol, prisotnost slušne korekcije, pogostost uporabe slušnega pripomočka in količina izkušenj z logopedsko-surdopedagoško intervencijo (vajami govora, poslušanja ipd.) v naši raziskavi niso bili dobri prediktorji niti verbalne niti neverbalne komunikacijske kompetence razumevanja. Starost, čas izgube sluha in čas pričetka sistematične izpostavljenosti SZJ pa so pomembno vplivali na določene dele komunikacijske kompetence razumevanja. Čas izgube sluha je pozitivno vplival bolj na razumevanja verbalne (v prid postlingvalno oglušelim osebam) komunikacije, čas pričetka sistematične izpostavljenosti SZJ na razumevanja neverbalne (v prid zgodnjim učencem SZJ) komunikacije in starost na razumevanja vseh vrst komunikacije (v prid mlajšim). Za stopnjo izgube sluha, čas predpisa slušnega pripomočka, samoporočano modaliteto sporazumevanja, slušni status staršev in izobrazbo staršev nismo mogli preveriti vpliva na rezultate zaradi premajhnih kontroliranih skupin ob upoštevanju kazalnikov poenotenosti testirancev po času in stopnji izgube sluha.20192019-08-30 03:26:10Magistrsko delo/naloga109303COBISS_ID: 12565833sl