<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Starševska vzgoja vrtčevskih otrok</dc:title><dc:creator>Modic,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>vzgoja</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>starševstvo</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>meje</dc:subject><dc:subject>avtoriteta</dc:subject><dc:subject>odnos</dc:subject><dc:subject>protektivno otroštvo</dc:subject><dc:subject>socialno delo z družino</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu raziskujem kako starši dandanes vzgajajo, kakšne cilje si postavljajo in na kakšen način želijo te cilje doseči, kako postavljajo meje otrokom, kako jih ohranjajo ter kako se otroci na postavljene meje odzivajo. Raziskujem tudi načine kaznovanja in nagrajevanja, komunikacijo med družinskimi člani in zahteve po samostojnosti ter odzivanje nanje. Ker ima vzgoja velik vpliv na izid posameznika, sem se dotaknila tudi področja lastne vzgoje iz otroštva ter njenih vplivov na današnjo vzgojo, vplivov zunanjega okolja na vzgojo otrok ter samega partnerskega odnosa.
V teoretičnem delu opisujem vrednote v vzgoji, ki jih je vredno graditi in ohranjati v družini. Ker na vzgojo otroka ne vpliva zgolj vzgoja staršev, pač pa tudi drugi naravni in kulturni dejavniki, sem opisala tudi vpliv dednosti, okolja in lastne aktivnosti. Predstavim tudi izzive v starševstvu, kot so avtoriteta, vzpostavljanje meja, nagrajevanje in kaznovanje, poleg tega pa tudi vpliv lastne vzgoje. Ne nazadnje nisem mogla mimo partnerskega odnosa ter spoprijemanja s konflikti v partnerskem odnosu, saj je grajenje in ohranjanje dobrega odnosa za otrokovo dobro počutje in optimalen razvoj, bistvenega pomena.
V empiričnem delu je bilo izvedenih devet intervjujev s starši, od tega so sogovorniki treh intervjujev starši enega otroka, pet parov ima dva ali več otrok, en intervju pa je bil izveden z razvezano mamico. Intervjuji so delno strukturirani in kvalitativni. Vprašanja so odprtega tipa, razlikujejo pa se glede na obliko družine. Družine z enim otrokom odgovorijo na 13 vprašanj, družine z dvema ali več otroki na 14, razvezan starš pa na 17 vprašanj. Podatki so analizirani kvalitativno, z odprtim kodiranjem.
Namen raziskave je bil raziskati doseganje cilja vzgoje glede na zunanje dejavnike, ki vplivajo na otroka, iskanje opore pri doseganju cilja, raziskovanje načinov kaznovanja in nagrajevanja z namenom vzdrževanja in ohranjanja meja ter spopadanje z medosebnimi konflikti pred otroki.
Ugotovila sem, da se kljub vsem obveznostim v vsakdanjem življenju, starši še vedno vzamejo čas za skupno preživljanje prostega čas, da si starši želijo za svoje otroke razvoj v  samostojne, samozavestne in delovne osebe. Spoznala sem, da pri načrtovanju vzgoje literatura o vzgoji ni imela posebnega vpliva, saj so se bolj zanašali na lastne občutke in odzivanje na potrebe otrok. Spoznala sem tudi, da se kar nekaj sogovornikov izogiba zasidranim vzorcem vzgoje iz otroštva in jih skuša odpraviti, skušajo pa ohraniti učinkovite metode vzgoje in uporabne nasvete bližnje okolice za vzgojo, ki bo čim boljša za otroka.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-29 08:35:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109286</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 27965</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
