Prispevek socialnega dela na poti okrevanja preživelih nasiljaGeršak, Sabina (Avtor) Urek, Mojca (Mentor) nasilje nad ženskamicenter za socialno delopodpora in pomočodnos socialne delavkeopolnomočenjeNasilje v naši družbi še vedno predstavlja resen problem, eno izmed ključnih vlog reševanja problematike pa ima tudi socialno delo. Žrtve ob izkušnji nasilja potrebujejo ustrezno pomoč, ki pripomore k njihovem okrevanju. Teoretični del moje diplomske naloge je sestavljen iz definiranja in oblik nasilja, osredotočim se konkretno na nasilje v družini, pri čemer je najpogostejša oblika ravno nasilje nad ženskami. Razumevanje tega se ključno povezuje z razumevanjem neenakosti med spoloma, ki moškemu v družbi pripisuje dominanten položaj. Za razumevanje nasilja nad ženskami kot socialnega problema je pripomoglo ravno feministično socialno delo, ki je postavilo okvire za izvajanje socialnih dejavnosti, ki med drugim konkretno odgovarjajo na potrebe žensk, ki so preživele nasilje. Nadaljnje se v teoretičnem delu diplomske naloge posvetim zakonodaji s področja nasilja. V Sloveniji imajo, poleg drugih, ključno vlogo Zakon o socialnem varstvu, Kazenski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki opredeljuje tudi vlogo, naloge in sodelovanje različnih oblik pomoči, ki so na voljo žrtvam nasilja. Med te spada tudi center za socialno delo, ki v okviru svojih pristojnosti izvaja vse potrebno za zaščito žrtve, jo motivira za vključitev v pomoč in druge dejavnosti. Socialne delavke na centrih za socialno delo opravljajo pomoč posebej v okviru prve socialne pomoči in osebne pomoči. Proces pomoči osebam z izkušnjo nasilja se v socialnem delu začne s pogovorom, ki vključuje tudi druge koncepte socialnega dela. Pri podpori žrtve nasilja sta pomembna proces opolnomočenja in načrt varnosti, temelj pa je vzpostavitev odnosa, zato morajo socialne delavke pri svojem delu spretno uporabljati svoja znanja. Komunikacijske tehnike in spretnosti imajo velik pomen pri zagotavljanju podpore in pomoči, ki vodi do procesa okrevanja. Z izvajanjem kvalitativne raziskave sem pridobila tako strokovni kot uporabniški pogled na prakse dela z žrtvami nasilja, ključne ugotovitve pa se skladajo z uporabljeno literaturo. Žrtve nasilja prihajajo v stik s centri za socialno delo s samoiniciativnim iskanjem pomoči ali so povabljene na podlagi medinstitucionalnega sodelovanja. V okviru delovnega procesa je pomemben odnos socialne delavke, razumevanje položaja žrtve nasilja in posledično raziskovanje ustreznih možnosti na podlagi uporabniške pripravljenosti sprejema pomoči. Ob sodelovanju s socialnimi delavkami so informiranje, opolnomočenje in načrt varnosti ključni dejavniki, ki žrtvam nasilja pripomorejo na poti okrevanja. Izpostavljene so bile tudi pomanjkljivosti v sodelovanju in socialnega dela v procesih pomoči žrtvam nasilja nasploh, ki so pripomogle k razvijanju predlogov za izboljšanje prakse dela na tem področju. Na neodzivnost, pomanjkanje evalvacije po določenem času pomembno vpliva pomanjkanje časa za pomoč, s katerim se srečujejo socialne delavke ob razpetosti med uporabniki in opravljanjem več nalog. Z boljšo lokalno pokritostjo drugih oblik pomoči bi se situacija bistveno spremenila tako za žrtve nasilja kot tudi socialne delavke. Predlagam tudi dodatna, redna izobraževanja in srečanja strokovnih delavcev na tem področju, ki lahko pomembno vplivajo na izvajanje dobre prakse. Hkrati predlagam vsem žrtvam nasilja, ki so pripravljene podeliti svoje mnenje in morebitne spremembe, da to storijo v okviru oblik pomoči, ki se ukvarjajo s tem področjem, saj lahko tako pomembno vplivajo na spreminjanje prakse.20192019-08-29 08:35:13Diplomsko delo/naloga109281VisID: 27961sl