<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Um kot uporništvo</dc:title><dc:creator>Andolšek,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toth,	Cvetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>upor</dc:subject><dc:subject>svoboda</dc:subject><dc:subject>dialektika</dc:subject><dc:subject>negacija</dc:subject><dc:subject>družbeni red</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi sem se ukvarjal s temo uporništva skozi zgodovino filozofije. Osredotočil sem se na dela Herberta Marcuseja, enega izmed ključnih avtorjev Frankfurtske šole ter miselnega pobudnika študentskih protestov tekom šestdesetih let prejšnjega stoletja. Marcuse je poenotil ključne koncepte Heglove in Marxove misli pod pojmom negativnega mišljenja, torej kako misliti nasprotja obstoječega reda ter dejanje, ki bo ta nasprotja-z namenom doseganja vsega potenciala človekove svobode- zavrnilo in odstranilo. Tematiziranje uporništva kot element družbenega procesa je prisotno že pri zgodnejših mislecih družbene teorije, zato sem v raziskavo vključil tudi teoretike družbene pogodbe: Hobbesa, Locka ter Rousseauja. V primerjavi teh dveh skupin avtorjev sem opazil, da le dialektična struja filozofije zagovarja uporništvo kot nujen element človekove uresničitve svobode v družbi. Vemo pa, da je bilo v preteklosti uporništvo nujno v uresničevanju tako demokratične kot tudi marksistične vizije svobode. Kot cilj sem si zadal najti konceptualne razlike med zgoraj navedenimi avtorji, ki bi podpirale zgoraj navedeno opažanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-29 07:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109274</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 435665</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
