Povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti mlajših kategorij s tekmovalno uspešnostjo v posameznih disciplinah alpskega smučanjaKrejač, Klemen (Avtor) Lešnik, Blaž (Mentor) Majerič, Matej (Komentor) alpsko smučanjegibalne sposobnostitelesne značilnostitekmovalna uspešnostšport otrok in mladineNamen magistrskega dela je predstaviti povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti mlajših kategorij z uspešnostjo v posameznih disciplinah alpskega smučanja. Vzorec merjencev sestavlja 54 tekmovalcev (28 deklic in 26 dečkov) alpskega smučanja, starih 15 in 16 let, iz kategorije U16. Vsi so bili kategorizirani športniki pri Smučarski zvezi Slovenije in so v sezoni 2018/2019 aktivno tekmovali v tekmovalnem sistemu za veliko nagrado Nordica Dobermann ter so pred začetkom tekmovalne sezone opravili testiranje gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti na Fakulteti za šport. Na podlagi rezultatov meritev devetih spremenljivk gibalnih sposobnosti in štirih spremenljivk telesnih značilnosti smo ugotavljali povezanost le-teh s tekmovalno uspešnostjo, ki smo jo vrednotili s številom zbranih točk v tekmovanjih posameznih disciplin alpskega smučanja za veliko nagrado Nordica Dobermann. Analiza pri dečkih kaže povezanost nekaterih gibalnih sposobnosti s tekmovalno uspešnostjo. Ugotovili smo, da je uspešnost v slalomu statistično značilno povezana s testi deseteroskok (p ≤ 0,05), osmice (p ≤ 0,05), zgibi v vesi (p ≤ 0,01) in višinski skok (p ≤ 0,01). V veleslalomu je povezanost statistično značilna v testih deseteroskok (p ≤ 0,05), tek na 400 m (p ≤ 0,05), ravnotežje (p ≤ 0,05), zgibi v vesi (p ≤ 0,01) in višinski skok (p ≤ 0,03). Pri analizi povezanosti telesnih značilnosti in uspešnosti pri dečkih nismo ugotovili statistično značilnih povezav. Z multiplo linearno regresijsko analizo prav tako nismo ugotovili nobenih povezanosti modela vseh devetih spremenljivk gibalnih sposobnosti in uspešnosti. Pri analizi modela vseh štirih telesnih značilnosti in uspešnosti pa je bila povezanost statistično značilna (p ≤ 0,05) v veleslalomu. Ugotovili smo tudi, da tekmovalno uspešnost dečkov v veleslalomu lahko iz spremenljivk telesnih značilnosti napovemo z 28 % verjetnostjo (R2 = 0,28). Pri deklicah smo ugotovili statistično značilno povezanost gibalnih sposobnostih in tekmovalne uspešnosti v testih deseteroskok (p ≤ 0,01), tek na 400 m (p ≤ 0,01) in zgibi v nadprijemu (p ≤ 0,05). Ugotovili smo, da je povezanost telesnih značilnosti in tekmovalne uspešnosti pri deklicah statistično značilna samo pri telesni višini (p ≤ 0,01). Pri analizi modela devetih gibalnih sposobnosti in uspešnosti z multiplo linearno regresijsko analizo nismo ugotovili statistično značilnih povezanosti. Nasprotno pa smo pri analizi modela štirih spremenljivk telesnih značilnosti in uspešnosti ugotovili statistično značilne povezave (p ≤ 0,05) v slalomu in superveleslalomu. Ugotovili smo, da lahko tekmovalno uspešnost deklic iz spremenljivk telesnih značilnosti v slalomu napovemo z 28 % verjetnostjo (R2 = 0,28), v superveleslalomu pa s 23 % verjetnostjo (R2 = 0,23). Glede na to, da z analizo podatkov nismo potrdili večje povezanosti gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti z uspešnostjo v posameznih disciplinah alpskega smučanja, sklepamo, da na uspešnost vplivajo nekatere druge dimenzije, ki jih v analizo nismo vključili. Pri interpretaciji podatkov moramo upoštevati tudi metodološke omejitve, saj je bil vzorec relativno majhen. Sklepamo, da bi v primeru večjega števila merjencev rezultati lahko pokazali večjo povezanost gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti z uspešnostjo. Za prihodnje raziskave predlagamo posodobitev in razširitev baterije spremenljivk za napovedovanje uspešnosti v alpskem smučanju ter preizkus v praksi, saj bi lahko na ta način bolj zagotovo vedeli, kaj so tiste spremenljivke, ki odločilno vplivajo na uspeh v alpskem smučanju in njegovih disciplinah.20192019-08-29 07:20:03Magistrsko delo/naloga109242VisID: 25517COBISS_ID: 5587377sl