<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJAVA KAZNOVALNE POLITIKE V SOCIALISTIČNI FEDERATIVNI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI IN SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>JANČAR,	LUČKA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:subject>kaznovalna politika</dc:subject><dc:subject>statistična primerjava</dc:subject><dc:subject>Jugoslavija</dc:subject><dc:subject>zgodovina</dc:subject><dc:description>Slovenija je med drugo svetovno vojno postala del Socialistične federativne Republike Jugoslavije, v okviru katere se je celokupno razvijala njena družba, politika in ekonomija skladno s takratnimi socialistični načeli. V diplomski nalogi skušam opazovati razvoj kaznovalne politike v Sloveniji, kot se je ta razvijala še v socialistični Jugoslaviji in po osamosvojitvi države leta 1991. Z opazovanjem zaporniškega sistema Slovenije v desetletju pred in po razpadu SFRJ sem želela preveriti, ali sta se demokratičnost in kapitalizem, ki sta nastopila z osamosvojitvijo države, odrazila tudi na področju kaznovalne politike. 
V prvem delu naloge sem podala teoretični okvir, ki je potreben za razumevanje takratnega razvoja, in sicer sem preučila teorijo družbenega discipliniranja in nekatere relevantne teorije kaznovanja, prav tako pa razvoj kriminologije in penologije v Sloveniji, tj. ved, ki se znanstveno ukvarjata s preučevanjem namena in načina kaznovanja. Teoretični del sem postavila tudi v zgodovinski, upravno in pravno relevanten kontekst, nakar sem izhodiščne hipoteze preverjala s pomočjo primerjave statističnih podatkov, ki sem jih črpala iz Statističnega letopisa Republike Slovenije. Stanje v Sloveniji po letu 2005 sem primerjala tudi z ostalimi republikami nekdanje SFRJ.
S statistično analizo sem ugotovila, da se je z razpadom SFRJ na kaznovalni politiki zares odražala večja humanost kaznovanja ter da so bile kazni milejše, kar je odraz večje demokratičnosti družbe. Struktura zločinov se je spremenila v smislu, da je bilo zabeleženo večje število obsojenih polnoletnih oseb zaradi zločinov proti lastnini, povratništvo pa se po drugi strani z osamosvojitvijo ni pomanjšalo. Prav tako sem pokazala, da je bil razvoj po republikah nekdanje SFRJ po osamosvojitvi izrazito drugačen, četudi je kaznovalno politiko krojila dolga zgodovina skupne socialistične države.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-28 15:00:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109241</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 14722</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
