Ulice niso več našeRadulović, Evelin (Avtor) Videmšek, Petra (Mentor) mladijavne površinespremembe na javnih površinahmladinsko ulično deloTema diplomske naloge so opažanja mladinskih uličnih delavcev in delavk o tem, ali je zaznan upad števila mladih na javnih površinah in kakšni so vzroki za tem. V teoretičnem delu se sprva osredotočim na opredeljevanje pojma »mladi«, ki je pri obravnavani temi pomemben. Nato razložim temeljna tveganja in izzive, s katerimi se mladi soočajo, in pojem »prosti čas«. Nadaljujem z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in izzivi, ki jih ta prinaša mladim. Opišem tudi javne površine in dejavnike, ki vplivajo na njeno uporabo. V zadnjem poglavju se osredotočim na pojem »ulično delo», opišem začetke uličnega dela in nazadnje ulično delo kot metodo dela z mladimi. V kvalitativni raziskavi sem s pomočjo intervjujev raziskovala mnenja mladinskih uličnih delavcev in delavk o pojavu mladih na javnih površinah. Osredotočam se na osrednje raziskovalno vprašanje, ali je zaznan upad števila mladih na javnih površinah in kakšni so vzroki za to, temu pa pridružujem vprašanje o pristopih in metodah mladinskega uličnega dela. Tu sem izpostavila vzpostavljanje stika z mladimi in odzive mladih na pristope mladinskih uličnih delavcev in delavk. Raziskava je večinsko pokazala upad števila mladih na javnih površinah, v manjšem deležu pa porast ali pa nespremenjen delež mladih na javnih površinah. Opažanja so mladinski ulični delavci in delavke črpali iz vsaj dvoletnega kontinuiranega mladinskega uličnega dela. Poleg tega so navajali še opažanja sprememb na javnih površinah v primerjavi z desetimi leti nazaj, ne glede na to, ali so takrat že bili zaposleni na tem področju. Razlogi za upad so pretirano zaščitništvo staršev, spodbujanje staršev mladih k uporabi informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT), permisivna vzgoja, pomanjkanje primerne javne infrastrukture, pomanjkanje vzdušja in zasebnosti na javnih površinah. Vzroki za porast mladih na javnih površinah so premajhna stanovanja, porast priseljevanja, nedostopnost IKT zaradi slabšega ekonomskega stanja, manj nadzora s strani staršev ali pa mir pred sorojenci. Raziskava je še pokazala, da večina mladinskih uličnih delavcev in delavk izpostavi pozitiven odziv mladih na mladinsko ulično delo, manjši del pa izpostavi nezaželene pristope. Pozitivni odzivi se kažejo kot potreba po pogovoru, iskanju pomoči in namenskemu prihodu na aktivnosti. Dobre odzive prinaša predvsem kontinuirano delo, najbolj pa se mladi odzivajo na osebni pristop, na vrstniški pristop in osebno karakteristiko mladinskega uličnega delavca ali delavke. Dobro se odzivajo še na šport, hrano in glasbo. Ni pa zaželeno popisovanje mladih, saj lahko sproži občutek nadzora, najbolj jih je strah nadzora s strani policije. Včasih so mladi ob približevanju mladinskih uličnih delavcev in delavk nezaupljivi ali nezainteresirani, jih tudi odslovijo, a zelo poredko. Uporaba uradnega jezika s strani mladinskih uličnih delavcev in delavk ni zaželena, prav tako aktivnosti, ki vključujejo veliko pogovarjanja.20192019-08-28 08:35:24Diplomsko delo/naloga109228VisID: 27934sl