<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izobraževanje s področja ultrazvoka za radiološke inženirje: primerjava evropskih izobraževalnih programov in predlog izobraževanja v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Arnuga,	Sašo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ultrazvok</dc:subject><dc:subject>ultrazvočno izobraževanje</dc:subject><dc:subject>ultrazvočni izobraževalni program</dc:subject><dc:subject>radiološki inženir</dc:subject><dc:description>Uvod: Ultrazvok je najpogosteje uporabljena slikovna diagnostična metoda. V Sloveniji ultrazvočne preiskave zaenkrat izvajajo zdravniki. Zaradi vedno večjega števila bolnikov so ponekod v svetu ultrazvočne preiskave začeli izvajati tudi radiološki inženirji. Želimo si, da bi v prihodnje, tako kot v nekaterih tujih zdravstvenih ustanovah, nekatere ultrazvočne preiskave izvajali tudi radiološki inženirji in s tem pripomogli h krajšanju čakalnih vrst, hkrati pa razširili kompetence našega poklica. V ta namen smo januarja 2019 storili prvi korak in na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali pilotno ultrazvočno izobraževanje, ki smo ga poimenovali »1. šola ultrazvoka«. Namen: Namen je analiza in primerjava izobraževalnih programov s področja ultrazvočne diagnostike, ki so namenjeni izobraževanju radioloških inženirjev, ter na podlagi tega oblikovanje učnega načrta za izvedbo ultrazvočnega izobraževanja kot predmeta na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Zraven tega smo izvedli pilotno ultrazvočno izobraževanje »1. šola ultrazvoka« in ga primerjali z že omenjenimi izobraževalnimi programi. Na podlagi rezultatov preverjanja znanja udeležencev pilotnega izobraževanja smo opravili analizo pridobljenih kompetenc. Metode dela: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi s pregledom in študijem domače ter tuje strokovne literature. S kvalitativno primerjavo smo primerjali več ultrazvočnih izobraževalnih programov, namenjenih radiološkim inženirjem. Po končanem pilotnem izobraževanju, ki smo ga izvedli na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani, smo s kvantitativno obdelavo podatkov analizirali učinkovitost izobraževanja ter primerjali stopnjo doseženih kompetenc študentov radiološke tehnologije in študentov babištva. Rezultati: Ultrazvočni izobraževalni programi izbranih evropskih izobraževalnih institucij so si v grobem med seboj podobni, vendar se v mnogih podrobnostih med seboj razlikujejo. Izobraževalni program pilotnega izobraževanja »1. šola ultrazvoka« je po vsebini primerljiv z omenjenimi evropskimi izobraževalnimi programi, do razlik pa prihaja, ker pilotni program ni tako obsežen. Analiza rezultatov preverjanja znanja po končanem pilotnem izobraževanju kaže na to, da so bili študenti radiološke tehnologije uspešnejši od študentov babištva. Razprava in zaključek: Ugotavljamo, da so si izbrani evropski ultrazvočni izobraževalni programi v veliko postavkah podobni in da je na podlagi le-teh smiselno oblikovati izobraževalni program, ki bi ga lahko uporabili za ultrazvočno izobraževanje radioloških inženirjev v Sloveniji. Po analizi rezultatov preverjanja pridobljenih kompetenc smo ugotovili, da je pilotni izobraževalni program smiseno izvajati tudi v prihodnje in ga razširiti v predmet, ki bi ga na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani izvajal Oddelek za radiološko tehnologijo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-28 07:46:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109223</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92178</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5671531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
