<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medkulturnost v mladinski književnosti</dc:title><dc:creator>Zorč,	Anamarija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>mladinski problemski roman</dc:subject><dc:subject>večkulturnost in medkulturnost</dc:subject><dc:subject>etika v literaturi</dc:subject><dc:subject>medkulturni dialog</dc:subject><dc:subject>Ghazi Randa</dc:subject><dc:subject>Gleeson Libby</dc:subject><dc:subject>Kodrič Filipić Neli</dc:subject><dc:subject>Unenge Johan</dc:subject><dc:subject>X Gombač Žiga</dc:subject><dc:subject>Geda Fabio</dc:subject><dc:subject>Koritnik Ana</dc:subject><dc:subject>McKay Sharon E.</dc:subject><dc:description>Medkulturnost v mladinski književnosti

V svojem delu se posvečam mladinskim problemskim romanom, ki na različne načine prikazujejo problematike v zvezi s stikom različnih kultur. Rdeča nit analize je iskanje poti, ki iz nasilja, nestrpnosti med različnimi kulturami vodijo v medkulturni dialog, v harmonično bivanje med ljudmi, ki so si med seboj različni glede na kulturo, raso ter vero. V delu je obravnavanih deset romanov tako domačih kot tudi tujih avtorjev, ki na najrazličnejše načine odstirajo stereotipe in predsodke do drugačnosti ter mladega bralca nagovarjajo v duhu strpnosti. To dosegajo s posebno strukturiranostjo literarnega dela. Čeprav je za mladinske romane značilno, da v njih prevladujejo prvoosebni pripovedovalci, se pokaže, da je za prikaz drugačnosti ustreznejša izbira tretjeosebni. Poudarek je na sklepanju dialogov med avtorji in bralci, med literarnimi osebami in bralci ter med literarnimi osebami samimi. Izpostavljena je  empatija, vživljanje v literarne osebe. Avtorji svoja umetniška besedila napišejo tako, da se bralec zaveda, da se problematike, o katerih bere, lahko zgodijo povsod, kjer ni možnosti za medkulturni dialog. Nakazujejo mu poti do harmoničnega življenja v slogi z drugimi ljudmi. Pri tem uporabljajo številne simbole, metafore, menjave dogajalnih časov in prostorov, ironične prikaze. Konci romanov so zelo različni. V nekaterih možnosti za sklepanje medkulturnega dialoga ni (npr. v romanu Sanjati Palestino), drugi so veliko spodbudnejši in bralcu podajajo sporočilo, da so prijateljski odnosi, tople vezi z drugimi nekaj najpomembnejšega v življenju. Najkompleksnejši konci pa bralca puščajo na križišču številnih vprašanj, ki se nanašajo na to, kako bi on sam ravnal v dani situaciji, da bi bilo njegovo ravnanje čim bolj etično.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-28 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109214</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 435025</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
