<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv zmanjševanja žleznega tkiva na silo in debelino dojke pri mamografskem slikanju</dc:title><dc:creator>Pišek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pšenič Pikelj,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mamografija</dc:subject><dc:subject>kompresijska sila</dc:subject><dc:subject>povprečna žlezna doza</dc:subject><dc:subject>debelina dojke</dc:subject><dc:subject>žlezno tkivo</dc:subject><dc:description>Uvod: Mamografija je radiološka preiskava dojk z uporabo rentgenskega sevanja. Je najučinkovitejša metoda za odkrivanje raka dojke. Pri mamografiji uporabljamo kompresijo. Kompresijo apliciramo z namenom, da zmanjšamo debelino tkiva, povprečno žlezno dozo, razmaknemo superponirana tkiva in dosežemo optimalno kakovost slike. Gostota dojk se s starostjo zmanjšuje, zlasti v perimenopavzalnem obdobju, ker vpliva na samo kompresijo. Namen: Ugotoviti, ali se debelina dojke z leti po menopavzi zmanjšuje glede na zmanjšanje žleznega tkiva. Zanimalo nas je tudi, kako zmanjšanje debeline dojke vpliva na kompresijsko silo in povprečno žlezno dozo. Metode dela: V nalogi so bili zajeti podatki o kompresijski sili, debelini dojke in povprečni žlezni dozi 300 pacientk, ki so imele opravljeno mamografsko slikanje v dveh projekcijah: CC (kraniokavdalna) in MLO (mediolateralna poševna) projekciji. Podatke smo razdelili v tri starostne skupine po 100 pacientk: od 50 do 55, 60 do 65 in 70 do 75 let. Za izračun smo uporabili osnovne statistične teste, za preverjanje normalnosti vzorca Shapiro – Wilk test, za primerjavo razlik pa Kruskal – Wallis test. Rezultati in razprava: Pri CC projekciji obeh dojk smo ugotovili, da obstajajo statistično značilne razlike v debelini med 1. in 3. skupino, ter razlike v MGD med skupinama 1 in 2 ter 1 in 3. Pri MLO projekciji obeh dojk so bile razlike statistično značilne pri MGD, in sicer med 1. in 2. ter 1. in 3. skupino. Pri CC in MLO projekciji leve in desne dojke smo ugotovili, da se kompresijska sila ne viša z višjo starostjo pacientk, kar se da pripisati različnim strukturam dojk in različni sili kompresije. Posledično bi se vidneje znižala tudi povprečna žlezna doza in debelina. Zaključek: Pri CC projekciji leve in desne dojke ni statistično značilnih razlik med vsemi skupinami, debelina in MGD pa se med nekaterimi starostnimi skupinami razlikujejo. Pri MLO projekciji pa se spreminja le MGD. Za nadaljnje raziskave v prihodnosti priporočamo zajem meritev na večjem vzorcu ter sočasno upoštevanje in preučitev še ostalih faktorjev, ki lahko vplivajo na debelino dojke, silo kompresije in MGD.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-23 07:46:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109137</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92105</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5672043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
