<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ženske storilke kaznivega dejanja uboja in umora</dc:title><dc:creator>Stanković,	Jelena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>umor</dc:subject><dc:subject>uboj</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>ženske storilke</dc:subject><dc:subject>nasilje v družini</dc:subject><dc:subject>kaznivo dejanje</dc:subject><dc:subject>tipi storilk</dc:subject><dc:subject>zlorabljena ženska</dc:subject><dc:subject>kazni</dc:subject><dc:subject>pravosodni sistem</dc:subject><dc:subject>intimni partnerji</dc:subject><dc:subject>žrtev</dc:subject><dc:subject>kriminaliteta žensk</dc:subject><dc:subject>sodišče</dc:subject><dc:subject>zapor</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s problemom izvrševanja kaznivega dejanja uboja in umora s strani ženske storilke ter tipologijo storilk omenjenega kaznivega dejanja. Delo je razdeljeno na dva večja dela. V prvem delu je prikazana kriminaliteta žensk in njen položaj skozi zgodovino. Pregledali smo tudi statistične podatke o kaznivih dejanjih uboja in umora na področju nekdanje Jugoslavije (po njenem razpadu), kot tudi regijo jugovzhodne Evrope. V drugem delu je podana razlaga kaznivega dejanja uboja ali umora po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije. Nadalje so v nalogi obdelani prispevki žrtve za izvršitev kaznivega dejanja ter razlike med ženskimi in moškimi storilci. Pri tem so upoštevane razlike, ki so najbolj očitne, kot so starost, čustva, način in kraj umora. Ko ženska stori kaznivo dejanje umora, je to skoraj v vseh primerih zaradi dolgoletnega trpljenja nasilja v družini. Način izvršitve kaznivega dejanja je običajno zelo oseben, kar nakazuje na to, da je bila storilka navezana na žrtev. Slednje imajo posledično hude poškodbe glave ali prsnega koša. Kraj umora je vedno skupno domovanje – hiša ali stanovanje, v katerem sta žrtev in storilka skupaj živeli. Nadalje je v nalogi analizirano nasilje v družini kot eden izmed glavnih razlogov, zakaj sploh ženske morijo in kakšnih težav se želijo rešiti z izvršitvijo kaznivega dejanja umora ali uboja. V sklopu magistrskega dela je prikazana zakonska odmera kazni v pravosodnem sistemu Republike Slovenije ter kakšne so oteževalne in tudi možne olajševalne okoliščine. Na podlagi podatkov iz sodb, s katerimi razpolaga Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, je bila v sklopu magistrskega dela izvedena analiza profilov storilk kaznivega dejanja uboja ali umora glede na geografsko področje. Analiza sodb po regijah Republike Slovenije je pokazala, da je povprečna starost storilk 38–51 let, z zelo nizko izobrazbo (končana samo osnovna šola), s slabimi socialnimi kompetencami. Za storilke so pogosto značilne tudi duševne ali osebnostne motnje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-22 09:41:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109117</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87702</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16856913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
