<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava slikanj prsne in ledvene hrbtenice izvedenih s strani študentov radiološke tehnologije</dc:title><dc:creator>Viltužnik,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razlike med letniki</dc:subject><dc:subject>rentgensko slikanje ledvene hrbtenice</dc:subject><dc:subject>rentgensko slikanje prsne hrbtenice</dc:subject><dc:subject>zaslanjanje</dc:subject><dc:subject>DAP</dc:subject><dc:subject>efektivna doza</dc:subject><dc:subject>EI</dc:subject><dc:subject>diagnostična uporabnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Rentgenska slikanja prsne in ledvene hrbtenice, so med najpogostejšimi rentgenskimi preiskavami in tudi med najbolj sevalno obremenjujočimi preiskavami v klasični rentgenski diagnostiki. Dozo lahko ustrezno znižamo s pravilnim omejevanjem in centriranjem polja in izbiro ustreznih parametrov slikanja in pri tem dobimo diagnostično ustrezno sliko. Namen: V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako uspešni so študentje radiološke tehnologije pri zajemanju vseh anatomskih struktur in kolimiranju ter centriranju polja pri slikanju ledvene in prsne hrbtenice na fantomu. Kot posledico centriranja in omejevanja polja pri tehnično uporabnih slikah smo opazovali še DAP vrednost, vrednosti efektivnih doz in doz na izbrane organe, v smislu kakovosti rentgenske slike pa smo primerjali vrednosti ekspozicijskega indeksa (EI). Metode dela: V tej magistrski nalogi smo izvedli eksperimentalno metodo z izvajanjem meritev na rentgenskem aparatu Zdravstvene fakultete. V študiji je sodelovalo 124 študentov, ki so na fantomu PBU 60 so izvedli slikanje ledvene in prsne hrbtenice v dveh projekcijah. Meritve smo obdelali v programu PCXMC 2.0 in IBM SPSS STATISTICS 20. Rezultati: Pri prsni hrbtenici ni bilo razlik v tehnični uporabnosti pri AP projekciji, so bile pa razlike signifikantne pri tokovnem sunku, DAP in efektivni dozi. Največje doze so bile pri študentih druge stopnje. DAP vrednosti in vrednosti efektivnih doz študentov so bile veliko nižje od priporočenih. Pri stranski projekciji prsne hrbtenice ni bilo signifikantnih razlik v tehnični uporabnosti, so bile pa razlike v velikosti polja statistično značilne. DLR za DAP iz literature  je za okoli 90% višji od povprečnih vrednosti v tej študiji. Pri AP projekciji ledvene hrbtenice pri tehnični uporabnosti študentje 1. letnika statistično značilno (p&lt;0,001) odstopajo od drugih skupin, kjer so bile tudi pri tokovnem sunku, razlike statistično značilne. Pri stranski projekciji ledvene hrbtenice so razlike v tehnični uporabnosti slik med letniki statistično značilne (p&lt;0,001). Pri primerjavi z literaturo so ponovno vrednosti, ki so jih dobili študentje veliko nižje od priporočenih. Razprava in zaključek: V tej študiji, na koncu ne moramo izbrati enega letnika, za katerega lahko rečemo, da je boljši od ostalih, saj tudi, če so bili 1. letniki bolj uspešni pri omejevanju polja in posledično tudi nižjih dozah, so imeli več neuporabnih slik kot 2. stopnja, kar bi lahko pomenilo, da če bi morali neuporabne slike ponavljati, bi bila na koncu celokupna doza celo višja od druge stopnje, čeprav je imela v večini najvišje doze.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-22 07:46:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109102</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 92079</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5665387</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
