Občutek za števila in količine učencev 3. razreda z izrazitimi težavami pri učenju matematikeJagodic, Ana (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) izrazite učne težave pri matematikiIzmed šolajočih učencev je kar med 5 % in 9 % takih učencev, ki imajo izrazite in vztrajne težave z usvajanjem matematičnih znanj in spretnosti. Skupina učencev z izrazitimi učnimi težavami je heterogena, skupna lastnost teh učencev pa so izrazite težave pri usvajanju matematičnih znanj in spretnosti. Čim zgodnejše odkrivanje učencev z izrazitimi učnimi težavami pri matematiki je pomembno, ker z zgodnjo in učinkovito obravnavo lahko omilimo ali preprečimo nastop negativnih posledic učnih težav. Glede na raziskave je učencem z izrazitimi težavami pri učenju matematike pogosto skupno to, da nimajo razvitega občutka za števila in količine v enaki meri kot njihovi vrstniki brez težav, slabše razvit občutek za števila in količine pa naj bi bil napovednik pojava učnih težav pri matematiki. Občutek za števila in količine je konstrukt, za katerega v literaturi ne obstaja enotna definicija, je pa temeljni predpogoj za uspešno usvajanje matematičnega znanja. Avtorji prepoznavajo tri vrste pojmovanj občutka za števila in količine: notranji, temeljni in uporabni občutek za števila in količine. V našem magistrskem delu smo upoštevali pojmovanje temeljnega občutka za števila in količine, in sicer se občutek za števila in količine pojmuje kot fluentnost v ocenjevanju količine, zmožnost prepoznavanja nesmiselnih rezultatov, fleksibilnost pri miselnem računanju in zmožnost predstavljanja različnih reprezentacij števil in uporabo najprimernejše reprezentacije. Raziskave kažejo, da naj bi posledice šibko razvitega občutka za števila in količine pomembno vplivale na vseživljenjsko učenje matematike. Za uspešno razvijanje občutka za števila in količine je ključno zgodnje prepoznavanje učencev z nezadostno razvitim občutkom za števila in količine in nato čimprejšnja in ustrezna obravnava učencev. Cilj našega magistrskega dela je bil zasnovati in v praksi preizkusiti preizkus občutka za števila in količine v 3. razredu in tako specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ter drugim strokovnim delavcem ponuditi instrumentarij, ki bi jim pomagal pri oceni razvitosti občutka za števila in količine pri učencih. Preizkus občutka za števila in količine smo izvedli s 50 učenci 3. razreda, za katere so strokovni delavci na šoli zaznali, da imajo izrazite učne težave pri matematiki. Učenci so prihajali iz 19-ih šol iz osrednjeslovenske regije. Vzorec so sestavljale 3 podskupine: učenci, usmerjeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (N = 21), učenci brez odločbe o usmeritvi (N = 22) in učenci v postopku pridobivanja odločbe (N = 7). Preizkus smo izvedli tudi s kontrolno skupino učencev 3. razreda (N = 9), ki pri matematiki nimajo izrazitih učnih težav. Vzporedno smo razrednikom vključenih učencev razdelili vprašalnik, v katerem smo jih prosili, da na tristopenjski ocenjevalni lestvici označijo, v kolikšni meri po njihovem mnenju učenec obvlada določeno matematično znanje. Postavke vprašalnika za razrednike so se ujemale z nalogami na preizkusu, nismo pa v vprašalnik za razrednike zajeli vseh nalog preizkusa. Zanesljivost preizkusa in vprašalnika smo preverili s Cronbachovim koeficientom alfa. Rezultati so potrdili, da so učenci z izrazitimi učnimi težavami na preizkusu razvitosti občutka za števila in količine učencev v 3. razredu dosegli statistično pomembno manj točk kot učenci iz kontrolne skupine. Ugotovili smo, da imajo najvišjo napovedno vrednost za doseganje točk na preizkusu razvitosti občutka za števila in količine za 3. razred naloge določanja predhodnika in naslednika, matematične besedilne naloge, naloge razumevanja koncepta mestnih vrednosti, nastavljanja vsote denarja, urejanja števil, štetja na pamet, prirejanja števil h količini, urejanja količin in razdruževanja. Rezultati so pokazali tudi, da med rezultatom učencev na preizkusu razvitosti občutka za števila in količine za 3. razred in spolom ni prisotne statistično pomembne razlike in da je med rezultatom učencev na preizkusu in povprečno oceno pri matematiki ter med razrednikovo oceno uspešnosti reševanja nalog in izkazano uspešnostjo pri pripadajočih nalogah na preizkusu prisotna statistično pomembna povezanost. Ugotovili smo, da ni prisotne statistično pomembne razlike v rezultatu učencev na preizkusu glede na podskupino izrazitih učnih težav.20192019-08-20 03:03:09Magistrsko delo/naloga109058COBISS_ID: 12553801sl