Reformna prizadevanja v Cerkvi ob začetku reformacijeKolar, Bogdan (Avtor) reforma CerkvereformacijaŠpanijaNa predvečer zgodovinskega dogajanja, ki se ga je oprijelo ime reformacija, je bila v evropski katoliški skupnosti v teku že vrsta procesov, ki so v nadaljevanju pripomogli k njeni notranji prenovi in dokazujejo voljo Cerkve, da se vrne na pravo pot. Zaradi izvirnosti in širšega pomena so predstavljeni prenovitveni napori v Španiji, kjer zaradi sodelovanja med krono in voditelji Cerkve reformacija ni bila potrebna. Španski udeleženci so pomembno prispevali k reformnemu programu, ki je bil sprejet na koncilu v Tridentu. Prenovljene so bile številne redovne skupnosti, tudi tista, katere član je bil Martin Luter. Končno so se svoje naloge začeli zavedati tudi papeži. Predstavljen je primer delovanja papeža Hadrijana VI., ki pa ga v Rimu niso sprejemali. Kratek čas vladanja mu ni omogočil, da bi izvedel svoj načrt reforme in ohranil nemško Cerkev kot del katoliške skupnosti. Ob tem ne gre spregledati, da reformacije ni mogoče razložiti samo z verskimi razlogi.20172019-08-19 19:15:41Članek v reviji109037UDK: 274(460)ISSN pri članku: 2335-4127URN: URN:NBN:SI:doc-3MC9UEVNCOBISS_ID: 7811674OceCobissID: 268194560sl