Škofjeloški pasijon v luči medreligijske prisotnostiKrižnar, Franc (Avtor) slovenske postne pesmiprocesijeŠkofjeloški pasijonglasbaDramsko besedilo in procesijo Škofjeloški pasijon (v nadaljevanju ŠP) patra Romualda Marušiča iz l. 1721 v Škofji Loki (Sloveniji) spremlja od samega začetka glasba. Avtor na podlagi novih, sodobnih izvedb s pomočjo avdio- in videoposnetkov piše o vsej glasbi ŠP. Začne z njenim izvirnikom in prvimi postavitvami, ki so še najmanj dokazljive in zato hipotetične. V morda malce daljšem uvodu prinaša repertoar slovenskih postnih pesmi in Tolminskega rožarja kot eno izmed najbolj verjetnih »podlag« za ŠP. Navaja glasbene dodatke Josipa Čerina, Nika Kureta in Stanka Premrla, pa glasbo, ki sta jo za zadnje novodobne škofjeloške procesijske obnovitve ŠP prispevala Andrej Misson in Tone Potočnik, medtem ko sta jo za statično postavitev v Drami SNG Ljubljana (2000) prispevala ljudska pevka Ljoba Jenče in slovenski skladatelj Aldo Kumar. Predstavljena je nova uglasbitev ŠP v Ljubljani in Škofji Loki (2002) slovenskega skladatelja Alojza Srebotnjaka. Razpoložljiva dela so predstavljena muzikološko analitično, v zaključku pa avtor potegne med njimi določene vzporednice in izpostavi določene prednosti ene in druge (glasbe). Vsem je skupno edinole izvirno besedilo: diplomatični prepis, preprosta fonetična transkripcija s prevodom neslovenskih delov besedila o. Romualda, na katerem slonijo tudi vse omenjene (nove in sodobne) izvedbe glasbe za ŠP.20152019-08-18 23:27:13Članek v reviji109009UDK: 792.246(497.4Škofja Loka)ISSN pri članku: 2335-4127URN: URN:NBN:SI:doc-7MNMV11CCOBISS_ID: 10293763OceCobissID: 268194560sl