Protestantski in katoliški prevodi Svetega pisma v slovenski jezik kot primer jezikovne dialoškostiDitmajer, Nina (Avtor) Sveto pismoprevajanjeslovenski prevodiprevajalcijezikovna dialoškostTrubarjeva Nova zavezaDalmatinova BiblijaJapljeva BiblijaKüzmičev Nouvi ZakonChráskov prevodjezikovna dialoškostV prispevku so obravnavani slovenski protestantski prevodi Svetega pisma v odnosu do katoliških prevodov. V katoliški dobi v 17. in prvi polovici 18. stoletja so katoliški duhovniki predvsem zaradi pomanjkanja priročnikov začeli posegati po protestantskih knjigah: ljubljanski škof Hren se je pri izdaji lekcionarja (1612) v veliki meri opiral na Dalmatinov prevod in se s tem neposredno navezal na izročilo slovenskih protestantskih piscev. Jurij Japelj, prvi prevajalec celotnega katoliškega Svetega pisma (1784), se je pri prevajanju Nove zaveze prav tako opiral na Dalmatinov prevod. V 19. stoletju so slovenski prevajalci začeli ponovno odkrivati slovenske arhaične in etimološke glagolske oblike, izpričane v slovenskih protestantskih prevodih Svetega pisma med 16. in 19. stoletjem. Sodobni slovenski katoliški in ekumenski prevodi opuščajo arhaične glagolske oblike zaradi velikega vpliva slovenskega pripovedništva in njihove odsvetovane rabe v slovnicah.20152019-08-18 23:01:08Članek v reviji109006UDK: 81ʼ255.2:27-23=163.6ISSN pri članku: 2335-4127URN: URN:NBN:SI:doc-H5ZLP3TZCOBISS_ID: 10292995OceCobissID: 268194560sl