Patologija sodobne krščanske sakralne arhitekture kot komunikacijske infrastrukture v življenju CerkveDebevec, Leon (Avtor) sakralna umetnostsakralna arhitekturakomunikacijadialogliturgija2. vatikanski koncilPrispevek tematizira problem komunikacijskega potenciala krščanske sakralne arhitekture. Bogoslužna stavba je kot prostorska nujnost v človekovi želji po komunikaciji s presežnim hkrati sad interakcije Cerkve (institucije), občestva vernikov in umetnika/-ov. Zato je edinstvena komunikacijska infrastruktura v vsaj treh pogledih: v odnosu oseba – Bog, v odnosih med subjekti, odgovornimi za njen obstoj, in v odnosu med izročilom, ki mu pripada, ter stvarnostjo, v kateri je navzoča. Dezorientiranost bogoslužnega prostora, njegova hierarhična inverznost, simbolna nevtralnost (trivialnost) in obredna poljudnost (poljubnost) so samo nekateri patološki znaki v sodobni krščanski sakralni arhitekturi, ki kažejo na globoko krizo v vseh treh naštetih komunikacijskih plasteh.20142019-08-18 15:18:30Članek v reviji108987UDK: 726ISSN pri članku: 2335-4127URN: URN:NBN:SI:DOC-7DKJWI46COBISS_ID: 10181123OceCobissID: 268194560sl