Stavčnofonetična analiza govornotehničnega znanja voditeljev in primerjava izbranih oddaj: Primerjava nekomercialnega Vala 202 in komercialnega Radia 1Korošec, Iza Lucija (Avtor) Tivadar, Hotimir (Mentor) govornotehnično znanjeprimerjava radijskih postajstavčna fonetikaintonacijajakostbarva glasupremoripoudarkihitrost govoraMagistrsko delo predstavlja stavčnofonetično analizo govornotehničnega znanja pri osmih radijskih govorcih – štirje so bili izbrani na javnem radiu, ki je nekomercialni in ima nacionalni pomen (Val 202), štirje pa na komercialnem Radiu 1. Za analizo so izbrani tematsko in časovno podobni posnetki, ki so bili za prvi del analize skrajšani najprej do trideset sekund, za drugi del analize pa do pet sekund. Daljši posnetki (za prvi del raziskave) so bili analizirani v programu Praat, kasneje pa tudi transkribirani in označeni s poudarki, premori, končnimi in nekončnimi intonacijami. S pomočjo transkripcij smo v programu Praat izmerili tudi hitrost govora in izgovora. Krajši posnetki (za drugi del raziskave) so bili uporabljeni za določanje števila besed in analizo barve glasu v programu Overtone Analyzer. Ugotovljeno je bilo, da govorci na Radiu 1 govorijo preglasno in delajo neustrezne poudarke, medtem ko so govorci na Valu 202 pri svojem govorjenju prepočasni, vendar s primernimi premori in intonacijami. Govorci v svojem govoru poudarjajo različne besede, ne osredotočajo se zgolj na eno besedno vrsto. Hrup ima večji vpliv na jakost govora na radiu in ostalih govorjenih medijih, ko so v ozadju tudi drugi hrupni dejavniki. Kljub temu so govorci namerno še glasnejši in še dodatno poudarjajo, da bi privabili poslušalce. Prepoznavnost je odvisna od vseh analiziranih elementov, največji delež pa zagotovo predstavlja barva glasu. Po barvi glasu je najbolj prepoznaven Gov002M z Radia 1, za njim pa Gov007M z Vala 202. Meritve izbranih govorcev so pokazale, da ima najboljši in najprimernejši radijski glas Gov003M (Val 202), najmanj pa Gov004M (Radio 1). Vendar ni vse odvisno le od meritev, pri izbiri prepoznavnih govorcev je odločilna predvsem percepcija, torej sprejemljivost s stališča poslušalcev.20192019-08-07 11:22:48Magistrsko delo/naloga108927VisID: 431737sl