<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zbirka diapozitivov Izidorja Cankarja kot dediščina</dc:title><dc:creator>Gostiša,	Domen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Izidor Cankar</dc:subject><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>muzealizacija</dc:subject><dc:subject>dediščina</dc:subject><dc:subject>arhiv.</dc:subject><dc:description>Zaključna seminarska naloga se ukvarja z zbirko diapozitivov, ki jo je Izidor Cankar, prvi profesor umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, uporabljal pri svojih predavanjih. Ko so diapozitivi s tehnološkega vidika postali zastareli, so profesorji umetnostne zgodovine začeli uporabljati novejše diapozitive, danes pa uporabljajo digitalne fotografije. Kljub temu da se diapozitivi niso več uporabljali, jih je Oddelek za umetnostno zgodovino hranil in tudi danes še danes hrani eno škatlo s Cankarjevimi diapozitivi, druge škatle Cankarjevih diapozitivov pa je zaradi prostorske stiske Oddelek predal v hranjenje Moderni galeriji. 
Izidor Cankar (1886–1958) je kot docent začel predavati leta 1920 (leta 1923 je postal izredni profesor, leta 1928 pa redni), šestnajst let kasneje, leta 1936, pa je zapustil fakulteto in nastopil diplomatsko službo. V študijskem letu 1919/1920 se je odpravil na Dunaj, kjer je; tudi ob nasvetih nekdanjega profesorja Maxa Dvořaka, ki je delo svojih nekdanjih učencev skrbno spremljal; pripravljal program študija in poskrbel za nakup knjig. Poleg tega je na Dunaju kupil tudi 2000 diapozitivov in skioptikon za njihovo predvajanje. Cankarjeva zbirka je pred letom 1926 štela 2492 enot. Časovni okvir umetnin, ki jim je Cankar dal prednost, sega od antike do 19. stoletja, geografsko pa se umetnine navezujejo na Evropo. Cankar je svojo zbirko vseskozi dopolnjeval. Kako se je zbirka večala v njegovem šestnajstletnem delu na Oddelku za umetnostno zgodovino, lahko zaradi vrzeli v evidenci v inventarni knjigi le ugibamo. 
Cankarjevi diapozitivi so prepotovali pot od uporabnega predmeta do predmeta dediščine, ki ga ohranjamo, raziskujemo in varujemo zaradi njegovega posebnega pomena, ker so njegovi diapozitivi predmeti iz preteklosti in imajo zato zgodovinsko vrednost. Govorijo o preteklosti, pripovedujejo zgodbo o začetkih poučevanja umetnostne zgodovine na Slovenskem, poleg tega pa so tudi pričevalci tega, kako so nekatere zgradbe in druga umetniška dela izgledali nekoč.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-02 07:15:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108908</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 430589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
