<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Nesreče v gorah in možnosti njihovega preprečevanja</dc:title><dc:creator>Čufer,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogrin,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nesreče v gorah in možnosti njihovega preprečevanja</dc:subject><dc:description>Vzroki nesreč v gorah so lahko objektivni ali subjektivni. Objektivne nesreče izvirajo iz objektivnih nevarnosti, to so tiste nevarnosti, na katere pohodnik nima nobenega vpliva, saj te obstajajo v okolju. Lahko pa s svojim ravnanjem, izkušnjami in znanjem zelo omeji posledice teh nevarnosti ali se jim izogne. Subjektivne nesreče pa so tiste, ki izvirajo iz človeka samega, torej na njih lahko vpliva vsak posameznik. Četudi je nanje mogoče vplivati, so pogostejše kot objektivne. V zaključni seminarski nalogi so najprej predstavljene značilnosti gorskega sveta, nato jim sledijo najbolj pogoste nevarnosti. Ključen del naloge predstavljajo statistične analize nesreč v gorah s smrtnimi žrtvami, kjer je bil cilj poiskati strukturo nesreč, kdo je za njih odgovoren in kako bi se jih lahko preprečilo. V zadnjem delu so podani predlogi za preprečevanje nesreč in mnenja intervjuvancev, ki so strokovnjaki za gorski svet. Sami predlogi predstavljajo tudi glavni namen naloge, saj bi se z upoštevanjem le-teh zmanjšalo število nesreč v gorah in posledično smrtnih žrtev. Kljub podanim predlogom predstavlja problem vprašanje, kdo bo pobudnik sprememb. Sedaj se z varnostjo v gorah največ ukvarja Planinska zveza Slovenije, ki predstavlja eno najbolj množičnih organizacij v Sloveniji. Planinska zveza bi tako tudi najlažje doprinesla k spremembam v preventivi nesreč in raznoraznih ukrepov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-01 07:15:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108902</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 430584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
