Analiza neofašističnih elementov v opusu Marka SosičaSluga, Gaia (Avtor) Matajc, Vanesa (Mentor) Marko Sosičromanneofašizemzamejstvoslovenska manjšinaizseljenstvošovinizemvojne na BalkanuDiplomsko delo skuša osvetliti tematiko skrajno desničarskih ideologij in njihovih lastnosti, kakor jih opiše Umberto Eco v svojem eseju z naslovom Il fascismo eterno. Omenjene lastnosti išče v literarnih delih tržaškega pisatelja Marka Sosiča, jih razčlenjuje in komentira. Elementi neofašistične ideologije se, predvsem v romanesknih delih, na različne načine kažejo v odnosu do družbenih skupin, kot je avtohtona slovenska manjšina, kot so izseljenci in pripadniki narodov z območja Balkana. Prvič lahko podedovano fašistično tradicijo druge svetovne vojne, uperjeno proti Slovencem, živečim v Italiji, zasledimo v romanu Tito, amor mijo, kjer se skozi perspektivo otroškega pripovedovalca spopadeta dve strani, dve tradiciji – fašistična in partizanska. Popolnoma drugače je v romanu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino, kjer se bralcu skozi oči Ivana Slokarja, Tržačana slovenskega rodu, razkrije šovinistično nasilje v času vojn na Balkanu, uperjeno proti lastnim sorodnikom. Isti motiv se ponovi tudi v Sosičevem najnovejšem romanu Kruh, prah, kjer se gledišče preseli z napadalca na žrtve – sorodnike v Bosni. Nekoliko drugačen je v tem kontekstu Kratki roman o snegu in ljubezni, kjer se liki neposredno in ideološko opredeljujejo za pristaše neonacističnih gibanj in s tem negativno vplivajo na svoje družinsko okolje. Sosičevi romani predstavljajo preplet družbene kritike in intimnosti življenj likov, ki se hkrati borijo z lastno duševnostjo in okoljem, v katerega so postavljeni.20192019-08-01 07:15:07Diplomsko delo/naloga108898VisID: 430580sl