<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Medsebojna povezanost različnih parametrov funkcionalnih mišičnih asimetrij pri kickbokserjih</dc:title><dc:creator>Blanuša,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gerževič,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mišična asimetrija</dc:subject><dc:subject>kickboks</dc:subject><dc:subject>odrivna moč</dc:subject><dc:subject>izokinetična moč</dc:subject><dc:subject>meritve TMG</dc:subject><dc:description>O funkcionalnih mišičnih asimetrijah govorimo, kadar se te nanašajo na mišice, ki obdajajo
sklepe, torej v povezavi z razmerjem agonist/antagonist. Avtorji ugotavljajo pomembnost vpliva
funkcionalnih asimetrij na kakovost izvajanja gibalnih dejavnosti in s tem na športne rezultate,
zato je upoštevanje le-teh zelo pomembno pri uporabi tehnik in metod treniranja. Kot pišejo
avtorji, imajo funkcionalne asimetrije lahko tudi pozitivne vplive na hitrost, spretnost ter
tehnične zmožnosti. Zdravniki športne medicine opozarjajo na negativen vpliv funkcionalnih in
lateralnih asimetrij na zdravstveno stanje in na tveganje za poškodbe. Poškodbe pri
kickboksingu so zaradi samih pravil športa pogostejše kot v tradicionalnem boksu, mešanih
borilnih veščinah ali drugih športnih disciplinah. Za preprečevanje poškodb so lahko koristni
rezultati diagnostičnih metod, ki omogočajo ovrednotenje morebitnih asimetrij.
Od številnih diagnostičnih metod smo v magistrskem delu uporabili meritve kontraktilnih
lastnosti mišic s pomočjo tenziomiografije (TMG), meritve odrivne moči na pritiskovni plošči
in meritve maksimalne izokinetične moči. Pri 23 kickbokserjih moškega spola, povprečne
starosti 22,7 let (± 4,4 let), s povprečno višino 179,5 cm (± 7,0 cm) in povprečjem telesne mase
72,8 kg (± 10,7kg) smo primerjali medsebojno povezanost parametrov, izmerjenih s posamično
metodo. Povprečja maksimalnih vrednosti funkcionalnih asimetrij pri dominantni nogi so bile:
pri meritvi TMG (asimetrija dobljena na podlagi vseh TMG parametrov) 74,83 ± 12,39 %, pri
meritvah največje odrivne moči (razmerje med površino pod krivuljo 2. in 1. dela odriva pri
skoku iz polčepa) 89,02 ± 23,93 % ter pri izokinetični dinamometriji (razmerje v največji moči
zadnjih in sprednjih stegenskih mišic) 61,12 ± 8,06 % pri hitrosti 600
/s in 73,14 ± 10,31 % pri
hitrosti 1800
/s.
Statistično pomembno povezanost smo ugotovili med funkcionalno asimetrijo stegenskih mišic
pri kotni hitrosti 600
/s in kotni hitrosti 1800
/s (p &lt; 0,01; r = 0,58), medtem ko med ostalimi
parametri nismo zasledili značilnih povezav (p &gt; 0,05).
Kljub temu, da v naši raziskavi v večini primerov nismo zasledili značilnih povezav med
funkcionalnimi asimetrijami, je pomembno da slednje upoštevamo. S tem lahko vplivamo na
izboljšanje kakovosti izvajanja gibalnih vzorcev in posledično na izboljšanje športnih
rezultatov ter na manjšo verjetnost nastanka poškodbe pri športnikih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-31 07:20:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108887</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 25205</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5587121</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
