<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvijanje zmožnosti tvorjenja besedil v 5. razredu angleške in slovenske osnovne šole</dc:title><dc:creator>Zoran,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bešter,	Marja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>tvorjenje besedila</dc:subject><dc:description>Eden izmed temeljnih ciljev pouka slovenščine v OŠ je razvijanje sporazumevalne zmožnosti učencev. Gre za zmožnost kritičnega sprejemanja in tvorjenja besedil raznih vrst, ki so ustrezna, razumljiva, pravilna in učinkovita (Bešter Turk, 2011). Učenci svojo sporazumevalno zmožnost med drugim razvijajo tako, da sprejemajo in tvorijo besedila.
V vsakdanjem življenju je najpogostejša sporazumevalna dejavnost poslušanje, najredkejša pa pisanje (Križaj Ortar, Magajna, Pečjak in Žerdin, 2000). Posebej zahtevno je tvorjenje zapisanih enogovornih besedil zlasti pri ljudeh, ki tega ne počnejo pogosto. Težave imajo tudi učenci, ki se tvorjenja besedil šele učijo. V  magistrskem delu smo raziskovali, kako se poučuje tvorjenje zapisanega besedila v angleškem učnem okolju. V Angliji učenci na področju pisanja dosegajo odlične rezultate, predvsem pa uživajo v pisanju, zato smo želeli raziskati, kako jim to uspeva. 
V teoretičnem delu smo se osredinili na pojem sporazumevanja, sporazumevalne zmožnosti, pisanja in besedila ter s pomočjo literature raziskali, kako se tvori besedilo v angleški in slovenski OŠ.
V empiričnem delu magistrskega smo z opazovanjem raziskali, kako se učenci 5. razreda v angleški OŠ učijo tvoriti besedilo, in za primerjavo izvedli raziskavo tudi v 5. razredu dveh slovenskih osnovnih šol – učenci 5. razreda so pri predmetu slovenščina (jezikovni pouk) tvorili pripovedovalno besedilo. Na koncu smo z analizo dokumentov raziskali in primerjali še oba učna načrta, in sicer na področju pisanja besedil.  
Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med razvijanjem zmožnosti tvorjenja zapisanih besedil v angleški in slovenski OŠ. Učenci v angleški OŠ so bolj motivirani za pisanje kot v slovenski. Učitelj jih motivira že s svojim pristopom, uporabo različnih oblik in metod dela, raznolikimi dejavnostmi in pripomočki ter gradivi, ki so v učilnici. Učenci spoznajo, največkrat v paru/skupini, specifičen proces tvorjenja besedila. Velik poudarek je na pripravi na pisanje, ki je bistvena za to, da učenci lahko maksimalno razvijejo svojo ustvarjalnost, usvajajo strategije tvorjenja besedila in hkrati uživajo v pisanju. Navodila za tvorjenje so daljša, vendar razdeljena na več delov oz. parafrazirana. Učitelj jih ponavlja toliko časa, dokler ni prepričan, da so vsi učenci razumeli, kaj je njihova naloga. Učenci se učijo tudi s samoocenjevanjem in vrstniškim ocenjevanjem, povratno informacijo o pisnem izdelku pa dobijo tudi od učitelja. V slovenski OŠ je največji poudarek na učiteljevi povratni informaciji, medtem ko se samoocenjevanja in vrstniškega ocenjevanja ne uporablja v taki meri, kot bi se lahko. Uporaba diferenciacije in individualizacije se v angleški OŠ osredini na dejavnosti in sam proces, medtem ko so cilji enaki za vse. V slovenski OŠ učitelji šibkejšim učencem hitro pripišejo minimalne standarde, medtem ko je pot do cilja v večini enaka za vse. 
Z izvedeno raziskavo smo dobili vpogled v angleški način poučevanja tvorjenja besedil ter v razlike in podobnosti med načinoma poučevanja v angleški in slovenski OŠ. Ugotovitve lahko služijo kot priporočila za izboljšanje tvorjenja besedila v slovenski OŠ in s tem pripomorejo k nastanku kakovostnejših besedil v slovenščini ter za izboljšanje odnosa do pisanja pri slovenskih učencih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:34:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108877</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12545865</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
