<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava izbranih rezijanskih pravljic v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Mušič,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo na primeru rezijanskega pravljičnega izročila obravnava uporabo pravljice pri poučevanju v osnovni šoli. Pravljica kot književna vrsta s svojimi lastnostmi omogoča raznovrstno vključevanje svojih vsebin v dejavnosti pri pouku in s tem številne možnosti za doseganje ciljev učnih načrtov. V tem pogledu je zanimiva predvsem ljudska pravljica, saj zaradi svojega specifičnega nastanka združuje tako književne in jezikovne tematike kot tudi zgodovinske, etnološke, sociološke in domovinske. Rezija in njeno pravljično izročilo sta bila v tem oziru med raziskovalci prepoznana kot zelo zanimivi in bogati raziskovalni temi, saj je sled kulturnega izročila na območju zelo jasna in močna. Za zbrano gradivo in znanstvena dela v slovenščini je v veliki večini zaslužen Milko Matičetov, ki je raziskovanju rezijanskega pripovedništva posvetil svoje življenjsko delo. Zbirka pravljic Zverinice iz Rezije (Matičetov, 2013), ki je predstavljala glavni vir vsebine magistrskega dela, je tako rezultat znanstveno-raziskovalnega dela in služi kot izhodišče za vse novejše objave in interpretacije zgodb.

Zbirko sestavlja 60 pravljic, katerih večino motivov je mogoče primerjati z mednarodno ATU klasifikacijo (Hans Jorg Uther) in slovensko M. Kropej Telban: Tipni indeks slovenskih ljudskih pravljic. To omogoča utemeljeno in dosledno primerjalno raziskovanje zgodb in pravljičnih likov v njih. V nalogi so skozi metodo literarne analize Maxa Lüthija podrobneje obravnavane tri izbrane pravljice: Lisica snedla volku maslo, Rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice in Skakelj odnesel rusicam sekiro. Omenjena metoda analizira pravljico skozi 5 sklopov slogovnih značilnosti: enodimenzionalnost, ploskovnost, abstraktni slog, izolacija in univerzalna povezanost, sublimacija in vsevključenost. Po mnenju avtorja je posebnost pravljice prav podajanje vsebine skozi določene slogovne zakonitosti, ki jih je potrebno poznati, če želimo spoznati njene učne in umetniške potenciale. Na podlagi predpostavke o uporabnosti rezijanskega pravljičnega gradiva pri pouku sta bili oblikovani dve avtorski učni orodji: leksikon tipičnih rezijanskih pravljičnih likov in pravljični zemljevid Rezije. Podani so tudi predlogi za njuno uporabo v različnih učnih aktivnostih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:34:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108874</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12542793</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
