<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv vrstniškega učenja na kakovost skript pri matematiki</dc:title><dc:creator>Žarn,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mastnak,	Adrijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>skripte</dc:subject><dc:description>Skripte so specifično orodje,  namenjeno učenčevemu samovrednotenju in samospremljanju pri reševanju kompleksnejših matematičnih nalog, ki zahtevajo več korakov reševanja. Lahko so zapisane v obliki strukturiranih vprašanj oziroma trditev, ki učenca vodijo pri reševanju  nalog. Tuje raziskave so potrdile pozitiven vpliv skript na izboljšanje samoregulacije in samoučinkovitost učenja. Samoregulacijsko učenje je krožen in rekurziven proces, v katerem si učenci postavljajo cilje, jih skušajo doseči skozi učni proces, ob tem pa regulirajo in spremljajo svoje učenje in usvajanje novega znanja. Kot del samoregulacije je tudi proces metakognicije. Pojem metakognicije označuje znanje o lastnih kognitivnih procesih. Metakognicijo lahko pri učencih razvijamo s pomočjo metakognitivnih strategij, ki jih delimo na strategije načrtovanja, spremljanja in uravnavanja. Skripte lahko uvrstimo v vse tri skupine. Metakognitivne strategije lahko razvijamo s pomočjo številnih tehnik. Ena takšnih je uporaba učitelja oziroma vrstnika kot modela. Druga tehnika je reševanje problemov v manjših skupinah, kar nas privede tudi do sodelovalnega učenja. Sodelovalno učenje je učenje v majhnih skupinah, v katerih je vsak učenec odgovoren za svoje učenje in učenje ostalih članov skupine. Del sodelovalnega učenja je tudi vrstniško učenje, pri katerem gre za komunikacijo med učencem, ki neko snov že obvlada, in učencem, ki je naletel na težave pri obravnavi te vsebine. 

Empirični del magistrskega dela temelji na raziskavi o vplivu vrstniškega učenja in učne uspešnosti na kakovost matematičnih skript, ki jih izdelajo učenci. Kakovost skript smo preverjali s petimi kazalniki: število vprašanj, ujemanje vprašanj z vprašanji iz učiteljičine skripte, vrstni red, vključenost vprašanj o postopku načrtovanja, samospremljanja in samoregulacije. V raziskavo, ki je kombinacija kvantitativnega in kvalitativnega pristopa, je bilo vključenih 44 učencev 7. razreda. Znotraj eksperimentalne skupine so učenci skripte izdelovali v heterogenih parih (po en učno uspešnejši in en učno manj uspešen učenec). V kontrolni skupini so učenci pisali skripte individualno. Ugotovili smo, da so bile skripte heterogenih parov kakovostnejše od skript učencev, ki so jih pisali individualno. Ugotovili smo tudi, da so skripte učno uspešnejših učencev kakovostnejše od skript učno manj uspešnih učencev. S pomočjo vprašalnika smo izvedeli, da se največ težav pojavlja pri oblikovanju vprašanj v skriptah. Iz posnetka heterogenega para učencev med pisanjem skripte smo ugotovili, da je učno uspešnejši učenec prevzel vlogo vrstniškega učitelja in učno manj uspešnega učenca vodil pri skupnem oblikovanju skripte.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:33:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108842</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12522057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
