<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Odnos vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice do rabe slovenščine v vrtcu</dc:title><dc:creator>Levičnik,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zborni jezik</dc:subject><dc:description>Govor je kompleksen psihološki proces, ki se razvija na podlagi bioloških in psiholoških faktorjev ter tudi socialnega okolja. Ljudem je razvoj govora pri otrocih skoraj samoumeven, a je to prepričanje zmotno. Govor in jezikovno znanje nam nista dana, ampak si ju moramo prisvojiti po naravni poti, če so težave, pa z dolgotrajnim procesom (Žnidarič, 1993). 
Na otroka kot zunanji dejavnik zelo pomembno vpliva govor odraslih, kar pomeni, da mora vzgojiteljica dobro poznati svoj stil komunikacije (Kranjc in Saksida, 2010).
V teoretičnem delu diplomskega dela je zajeto vse o socialnih zvrsteh slovenskega jezika, podroben opis zbornega knjižnega jezika, knjižnega pogovornega jezika ter neknjižne zvrsti jezika. Sledi poglavje o razvoju govora pri otrocih glede na starost ter nato še poglavje sporazumevanje, ki vključuje dejavnike sporočanja in sporazumevalna načela. Zadnje poglavje pa zajema jezik v vrtcu kot področje dejavnosti po kurikulumu. 
V empiričnem delu so zastavljeni naslednji cilji raziskave. Katero zvrst jezika uporabljajo vzgojiteljice in katero pomočnice vzgojiteljice in ali se pri tem pojavljajo razlike ter ali prihaja do razlik glede na starost pedagoškega delavca in glede na starostno obdobje otrok, v katerem delajo. Cilj raziskave pa je bil ugotoviti tudi, kakšen način komunikacije s starši uporabljajo vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice najpogosteje in kateri način jim je najtežji. 
Predstavljeni so rezultati pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki je bil sestavljen iz 1 kombiniranega vprašanja ter 16 vprašanj zaprtega tipa. Dobljeni rezultati so pretvorjeni v odstotke ter predstavljeni z diagrami in tabelami. 
Rezultati so pokazali, da so vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice otrokom dober zgled, saj v komunikaciji z njimi prevladuje knjižni pogovorni jezik ter zborni knjižni jezik, neknjižni pogovorni jezik pa se pojavlja redkeje. Med starostnimi skupinami vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice v rabi določene zvrsti jezika prihaja le do manjših razlik, sicer pa pomočnice vzgojiteljice pogosteje uporabljajo knjižni jezik in pogosteje v 2. starostnem obdobju. Izkazalo se je tudi, da v komunikaciji s starši večina uporablja knjižni jezik in le majhen odstotek neknjižni pogovorni jezik. Pri tem pa je vsem najtežji način komunikacije s starši frontalno javno sporočanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-30 05:33:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108832</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12518473</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
