<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Reprezentacija sodobne bosansko-hercegovske družbe v literarnem izvirniku in prevodu</dc:title><dc:creator>Kovačević,	Ajla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strsoglavec,	Đurđa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>turcizmi</dc:subject><dc:subject>prevajalske metode</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>ustreznost prevoda</dc:subject><dc:subject>bosanska literatura</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo predstavlja analizo prevedenih turcizmov v sedmih različnih literarnih delih, in sicer v Gostačih (Nenada Veličkovića) v prevodu Zoje Skušek, Sari in Serafini (Dževada Karahasana) v prevodu Jane Unuk, Krsti po meri (Snježane Mulić) v prevodu Đurđe Strsoglavec, Sarajevskem marlboru (Miljenka Jergovića) v prevodu Mateje Tirgušek, Knjigi o Uni (Faruka Šehića) v prevodu Zdravka Duše, Zalezovalcih (Derviša Sušića) v prevodu Valentina Duše in Dervišu in smrti (Meše Selimovića) v prevodu Janka Modra. V analizi sem se osredotočala na ustreznost prevedenih turcizmov in na vprašanje, ali je prevajalcu s prevodom in prevajalskimi metodami kulturna ozadja prikazane družbe izvirnika uspelo prenesti tudi v prevod. Ali je torej to kulturno ozadje izvirnika opazno tudi v prevedenem delu, ki pa je kljub temu blizu slovenskemu bralcu. Na koncu sledi še primerjalna analiza, v kateri sem primerjala različne prevode ponavljajočih se turcizmov v vseh omenjenih delih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-28 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108807</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 430228</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
