<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje stresnih dogodkov in zanosa pri delu vrhunskih športnikov</dc:title><dc:creator>Špat,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobal Grum,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kajtna,	Tanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>zanos</dc:subject><dc:subject>delo</dc:subject><dc:subject>vrhunski šport</dc:subject><dc:subject>poklicni športniki</dc:subject><dc:description>Vrhunski športniki se pri svojem delu srečujejo z mnogimi stresnimi situacijami. Njihovo delo je specifično, razgibano, a izjemno zahtevno. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju stresa med vrhunskimi športniki ekipnih in individualnih športov. Prav tako nas je zanimalo, ali se omenjeni skupini razlikujeta v doživljanju zanosa na delovnem mestu ter ali obstaja morebitna povezava med doživljanjem stresa ter zanosa pri delu vrhunskih športnikih. V raziskavi je sodelovalo 71 vrhunskih športnikov, od tega 32 športnikov individualnih športov ter 39 športnikov skupinskih športov. Z uporabo Lestvice za oceno stresa pri delu (EAE – D), Lestvice za oceno stresa v življenju na splošno (EAE – Ž) ter Vprašalnika zanosa pri delu (WOLF) smo ugotovili, da med skupinama ne obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresa v življenju na splošno. Prav tako se skupini ne razlikujeta v doživljanju zanosa na delovnem mestu, medtem ko obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu. Ugotovitve nakazujejo, da športniki skupinskih športov doživljajo več stresnih dogodkov kot športniki individualnih športov. Je pa potrebno izpostaviti še eno zanimivo dejstvo – statistično pomembne razlike se pojavljajo le pri številu stresnih dogodkov, ne pa tudi pri jakosti le-teh. Zanimiva je tudi ugotovitev, da ne obstajajo močne povezave med različnimi dimenzijami stresa na delovnem mestu ali na splošno v življenju ter zanosa na delovnem mestu. Med različnimi poddimenzijami obstaja le ena statistično pomembna povezava. Čeprav je tovrstna raziskava ena redkih, ki raziskuje omenjeni skupini, se rezultati skladajo s teorijo. Udeleženci skupinskih športov se soočajo z večjo količino stresorjev, ki so le posredno povezani s tekmovanjem, kot individualni športniki.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-17 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108737</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 429279</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
