Merske lastnosti testa devetih zatičev pri pacientih z multiplo sklerozo in po možganski kapi – sistematični pregled literatureČelofiga, Nina (Avtor) Puh, Urška (Mentor) test devetih zatičevveljavnostzanesljivostmerske lastnostispretnostUvod: Pri pacientih z multiplo sklerozo in pacientih po možganski kapi je funkcija roke pogosto zmanjšana, kar vpliva na izvajanje vsakodnevnih dejavnosti. Za ocenjevanje fine motorike in spretnosti roke se pri obeh skupinah pogosto uporablja test devetih zatičev. Pri tem se meri čas, ki je potreben, da preiskovanec z eno roko zatiče posamično zatakne v luknjice in jih nato posamično iztakne in pospravi v posodico. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati raziskave o merskih lastnostih testa devetih zatičev pri bolnikih z multiplo sklerozo in pri bolnikih po možganski kapi. Metode: Pregled literature je potekal v podatkovni zbirki PubMed in zajel raziskave o merskih lastnostih, ki so ustrezale merilom za vključitev. Zajete so bile raziskave, objavljene do konca januarja 2019. Rezultati: V pregled smo vključili enajst raziskav. Zanesljivost so preverjali v petih, veljavnost v sedmih in sposobnost zaznavanja sprememb v štirih raziskavah. Objavljene so bile od leta 2002 do 2017. Ugotovili so visoko do odlično zanesljivost posameznega preiskovalca pri bolnikih z multiplo sklerozo in po možganski kapi (ICC = 0,85–0,99) ter zmerno pri bolnikih po možganski kapi s spastičnostjo (ICC = 0,64). Odlično zanesljivost med preiskovalci so ugotovili pri bolnikih z multiplo sklerozo (ICC = 0,98). Ugotovili so boljšo sočasno veljavnost testa devetih zatičev pri ocenjevanju dejavnosti, kot telesnih funkcij in zmanjšano občutljivost pri bolnikih s spastičnostjo. Zaključek: Pregled raziskav je pokazal, da je test devetih zatičev veljavna in zanesljiva metoda za ocenjevanje fine motorike roke pri bolnikih z multiplo sklerozo ali pri bolnikih po možganski kapi. Potrebne so nadaljnje raziskave o zanesljivosti med preiskovalci pri obeh skupinah bolnikov. Smiselne bi bile nadaljnje raziskave o vplivu spastičnosti, ataksije, tremorja in kognitivnih motenj na merske lastnosti tega testa. Znane vrednosti najmanjše zaznavne spremembe lahko služijo kot temelj za raziskovanje in določanje vrednosti najmanjše klinično pomembne razlike pri obeh skupinah bolnikov.20192019-07-13 07:48:18Diplomsko delo/naloga108707VisID: 90561COBISS_ID: 5654379sl