Kult Franceta Prešerna v socialistični Jugoslaviji na primeru KranjaSmiljanić, Ivan (Avtor) Repe, Božo (Mentor) Mikša, Peter (Komentor) dr. France Prešerennacionalni pesnikkult osebnostiKranjJugoslavijaPričujoče magistrsko delo se ukvarja s statusom pesnika dr. Franceta Prešerna v obdobju med letoma 1945 in 1991 v socialistični Jugoslaviji, s čimer v širšem smislu obravnava politično zgodovino kulturnega vprašanja. Medtem ko so dosedanje raziskave že podrobno opredelile vlogo, ki jo je imel naziv nacionalnega pesnika za nacionalizme v 19. stoletju, je bil obstoj tega naziva po prvi in zlasti drugi svetovni vojni v stroki precej bolj zanemarjen. Enako velja za raziskave vloge klasičnih pesnikov v kontekstu socialističnih ureditev. Na Prešernovem primeru je prikazan razvoj njegovega kultnega statusa v jugoslovanskem kontekstu, razdeljen na štiri faze. V obdobju med koncem druge svetovne vojne in letom 1952 je bil Prešeren percipiran kot herojski predhodnik partizanskega gibanja ter protokomunistični revolucionar, ki si ga je država povsem apropriirala in ga spremenila v nedotakljivo ikono ter simbol svobodoljubnih teženj nove države. V drugi fazi med letoma 1953 in 1964 je pesnikov motivacijski potencial nekoliko zbledel, tako da je pesnik igral vlogo vodnika in duhovne opore v turbulentnih časih. V tretji fazi, zamejeni z letnicama 1965 in 1980, je bila Prešernova vloga v javnosti že precej v ozadju, zato pa je stroka dosegla dokončen preobrat pri vrnitvi fokusa na Prešernove pesmi in ne več na njegovo biografijo, ki je bila osrednji predmet dotakratnih raziskav. Zadnja faza, ki pokriva preostalo obdobje do razpada države, označuje dokončen razpad s strani države ustvarjene in propagirane pesnikove podobe, namesto tega pa se je pesnik opomenjal v stalno novih kontekstih, zaradi česar je kot nacionalna ikona lahko (ponovno) nastopil tudi v novi, samostojni državi. Vse faze razvoja so raziskane tudi na lokalnem primeru Kranja, enega od krajev, v katerih je Prešernov kult doživel največji razmah. Podrobneje so raziskani potek ureditve Prešernovega muzeja in spominskega parka, postavljanje njegovih spomenikov, imenovanje ustanov in številni drugi, tudi nerealizirani, projekti.20192019-07-11 07:45:23Magistrsko delo/naloga108650VisID: 429213sl