<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zgodnjesrednjeveški grobišči Žale in Podojnce v Srednji vasi v Bohinju</dc:title><dc:creator>Lavrenčič,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Grobišče</dc:subject><dc:subject>zgodnji srednji vek</dc:subject><dc:subject>Bohinj</dc:subject><dc:subject>naglavni nakit.</dc:subject><dc:description>V Srednji vasi v Bohinju sta bili leta 1907 izkopani zgodnjesrednjeveški grobišči Žale, severovzhodno od vasi, in Podojnce, zahodno od tedanje vasi. Izkopavalec Walter Šmid je na Žalah dokumentiral štiriindvajset, na Podojncah pa dva grobova. Gradivo hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani.
Večina pokopov vsebuje grobne pridatke, med njimi so najpogostejši naglavni nakit, prstani in noži, najdene pa so bile tudi fibule, ogrlica iz steklenih jagod, kresilo in neopredeljen, izgubljen železen predmet. Prostorska razporeditev nekaterih predmetov na grobišču Žale kaže omejen prostor njihovega pojavljanja. S pomočjo teh,  t.i. vodilnih predmetov, so bile ugotovljene tri skupine grobov: skupina grobov z noži in/ali obročki z zanko in kaveljčkom na južnem in vzhodnem delu in skupina grobov z obročki z odebeljenimi konci na severozahodnem delu, med njima pa skupina grobov brez pridatkov. Grobov brez pridatkov z razpoložljivimi podatki ni mogoče datirati. Datacije predmetov v grobovih drugih dveh skupin pa so znotraj skupine enotne, med seboj pa se skupini po dataciji razlikujeta. Grobovi z noži in/ali obročki z zanko in kaveljčkom o iz konca 8. ali prve polovice 9. stol., grobovi z obročki z odebeljenimi konci pa iz sredine ali druge polovice 9. stol.
Na podlagi ostankov usnja in tekstila sta bila ugotovljena dva najbolj verjetna načina nošenja naglavnega nakita. Obročki, na katerih so ohranjeni ostanki usnja in tekstila so bili najverjetneje pritrjeni na načelek, obročki brez ostankov pa so se nosili pritrjeni skozi ušesno mečico ali uhelj. 
Brez zanesljivega odgovora ostaja vprašanje kdo je naglavni nakit nosil. Objavljeni podatki in osteološke analize treh ohranjenih lobanj iz grobov v katerih je bil najden tudi naglavni nakit v funkcionalni legi kažejo na pokope moških. O pravilnosti ali nepravilnosti arheološke in osteološke analize bo morda v prihodnosti sodila analiza DNK, v obzir pa je potrebno vzeti tudi možnost, da je bil naglavni nakit v grob priložen.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-11 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108645</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 429212</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
