<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv alelov gena MKT1 na odpornost kvasovke Saccharomyces cerevisiae proti kofeinu  in rapamicinu</dc:title><dc:creator>Kogovšek,	Peter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petrovič,	Uroš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovka</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>CRISPR-Cas9 sistem</dc:subject><dc:subject>zamenjava alelov</dc:subject><dc:subject>gen 
MKT1</dc:subject><dc:subject>sev AWRI1631</dc:subject><dc:subject>sevBY4741</dc:subject><dc:subject>redčitvena linija</dc:subject><dc:subject>kofein</dc:subject><dc:subject>rapamicin</dc:subject><dc:description>Namen naloge je bil primerjava funkcije alelov gena MKT1 v različnih genetskih ozadjih kvasovke Saccharomyces cerevisiae. Gen MKT1 vpliva na procesiranje več različnih RNA molekul, s čimer sodeluje v več celičnih procesih. Izbrali smo dvajset segregant križanja dveh izbranih sevov kvasovke S. cerevisiae, ki so imele isti alel gena MKT1. Z metodo CRISPR-Cas9 smo najprej izvedli delecijo gena MKT1 v vseh segregantah, nato pa smo v genom segregant vstavili alel gena MKT1, ki izhaja iz drugega starševskega seva teh segregant. Želeli smo ugotoviti razliko v rasti med variantami z različnimi aleli na gojiščih, ki vsebujejo kemikalije, ki aktivirajo signalno pot TOR. Zato smo variante segregant nacepili na plošče s kofeinom in rapamicinom in jih medsebojno primerjali po odpornosti. Pri vseh pogojih so variante z aleloma MKT1BY in mkt1Δ rasle enako, iz česar sklepamo, da je Mkt1BY nefunkcionalen protein. Na ploščah s kofeinom pri polovici sevov ni bilo razlik v rasti med variantami alelov, pri drugi polovici pa je varianta z alelom MKT1AWRI rasla slabše od drugih dveh. Iz tega smo postavili hipotezo, da na odpornost proti kofeinu gen MKT1 vpliva skupaj s še enim genom. Na gojišču z rapamicinom so se segregante glede na rast razdelile v tri skupine. Iz tega sklepamo, da je odpornost proti rapamicinu kompleksna oziroma poligenska lastnost. Da bi ugotovili, kateri in koliko genov še sodeluje v odpornosti proti rapamicinu in kofeinu, bi morali sekvencirati genome segregant in primerjati razporeditev SNP med njimi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-10 07:45:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108614</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 164032</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5119055</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
