<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Veter in njegov pomen za kmetijstvo</dc:title><dc:creator>Petrič,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črepinšek,	Zalika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>veter</dc:subject><dc:subject>kmetijstvo</dc:subject><dc:subject>škoda</dc:subject><dc:subject>erozija</dc:subject><dc:subject>izhlapevanje</dc:subject><dc:subject>vetrozaščitni pasovi</dc:subject><dc:subject>ohladitveni učinek</dc:subject><dc:description>Kmetijstvo je dejavnost, ki se večinoma odvija na prostem in je odvisna od podnebnih  dejavnikov, med njimi tudi vetra. Slovenija je glede na ostalo Evropo razmeroma slabo prevetrena. V hladni polovici leta je pri nas najbolj problematična burja na Primorskem. Ob velikih hitrostih vetra je lahko v kmetijstvu veliko škode na infrastrukturi (zgradbe, rastlinjaki) in na kmetijskih rastlinah, škode pa so največje pri poljščinah, zelenjadnicah in žitih. V trajnih nasadih lahko zaradi vetra nastane posredna škoda, saj je za sanacijo poškodovanih rastlin potrebnih več let. Močan veter v kombinaciji z neustreznimi agrotehničnimi ukrepi povzroča vetrno erozijo, to je odnašanje rodovitne prsti. Vetrna erozija ogroža velik del Evrope, pri nas pa predstavlja problem v JZ Sloveniji, najbolj v Vipavski dolini zaradi burje. Z ustreznimi ukrepi lahko škodo zaradi vetra zmanjšamo. Z vetrozaščitnimi pasovi preprečujemo mehanske poškodbe rastlin, zmanjšujemo erozijo in izboljšamo mikroklimo nasadov. Veter vpliva tudi na širjenje rastlinskih bolezni in škodljivcev, saj je kar 80 % bolezni prenesenih na ta način, še posebej glivičnih okužb. Na hitrost izhlapevanja prav tako vpliva veter, ki s tem pospešuje sušo. Veter je pri mnogih kmetijskih rastlinah prenašalec cvetnega prahu, posledica prenosa je tudi pojav alergijskih reakcij pri ljudeh. Ob nanašanju fitofarmacevtskih sredstev je potrebno upoštevati hitrost in smer vetra, da ne pride do zanašanja na sosednje parcele. Pomemben je še ohladitveni učinek vetra, saj lahko kombinacija nizkih temperatur in močnega vetra pri delavcih na prostem povzroča velike toplotne izgube. Veter se v kmetijstvu lahko izkorišča tudi kot obnovljivi vir energije, saj so raziskave vpliva vetrnih turbin na kmetijske rastline pokazale, da prevladujejo pozitivni vplivi.</dc:description><dc:publisher>[Z. Petrič]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-07 07:45:41</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108578</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 63:551.55:632.117:504.12(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 163998</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9247353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
