Galimbertijev pogled na nihilizem kot izziv za sodobno vzgojoŠtrakl, David (Avtor) Gerjolj, Stanko (Mentor) nihilizemčustvena nepismenostčustvena abecedamladiodvisnostitehnologijaindividualizemkomunikacijaodnosvzgoja.V prvem poglavju smo opredelili pojem nihilizem iz različnih vidikov. V drugem poglavju smo se seznanili s stanjem družbe. Ugotovili smo, da je čustvena pismenost pri mladih in prav tako pri starejših generacijah na zelo nizki ravni. Največji krivci za čustveno nepismenost so kulturni vzroki in ne toliko posameznikovi ali psihološki. »Posameznik je samo žrtev pomanjkanja obetov v družbi« in zato trpi posledice: je čustveno otopel in zaprt v sedanji trenutek, ki postopoma postaja »brezsmiselna puščava.« Zaradi tega se posameznik vedno bolj zapira v svoj svet in podlega svetu odvisnosti, ker išče zadostitev nepotešljivi želji. Na tem mestu smo govorili o odvisnostih. Največja težava pri posameznikih kot tudi v družbi so droge, ki dajo užitek in potešitev, a posledice so slabe, ker terjajo vedno večji odmerek in ne morejo zapolniti preluknjanega dna poželenja. Kljub temu se lahko iz teh ljudi naučimo, kam vodi njihovo hrepenenje. Tehnični svet predstavlja nov svet, v katerem živi sodobni človek. Zunaj tega družba ne funkcionira. Na tem področju lahko prihaja do odvisnosti in zaprtosti posameznikov v lasten, navidezen svet, kakor tudi do številnih prevar in izkoriščanj. To vpliva na posameznika, ki se v realnem svetu ne zna več čustveno povezati z drugo osebno in išče zadoščenje v svetu tehnike, ki pa ga v polnosti ne zadovolji. Zato je človek vedno bolj nesrečen, agresiven in obupan, ne zna se več obnašati v realnosti in ni izpopolnjen. Tudi odnosi so postali precej tehnični, za kar je kriv instrumentalni um. Prišli smo do smeri rešitev, ki so v iskanju lastne duševne moči, v spoznanju samega sebe in šele nato prehod na razvijanje lastnih kompetenc. Treba se je aktivno vključiti v svet, začeti ustvarjati, osvajati, delati. Z ravni poučevanja je treba preiti na raven vzgajanja, ki naj bo najprej čustveno. To se začne v družini in prav tako nadaljuje v šoli in širši družbi. Treba je vzgajati glede konkretnih življenjskih potreb ljudi in začeti z otroki in mladimi. Vključiti se je potrebno v odnose in začeti ustvarjati. S tem se presega individualizem. Ko imamo zadovoljene osnovane čustvene, psihične, telesne in duhovne potrebe, šele lahko začnemo ustvarjati družbo. Najprej se je treba naučiti biti človek in šele nato bomo zmogli ustvarjati in delati potrebne stvari. Tako bomo ustvarjali prostor za neposredno komunikacijo, kjer se bo lahko vsak izražal v vseh svojih potrebah brez zadržkov, tako doma kot v šoli. Na podlagi tega se bomo lahko navezali na konkretno dediščino znanosti in tudi učili. S tem bomo ustvarjali več želja, motivacije in energije pri mladih in starejših, ki bodo z upanjem usmerjeni v prihodnost. Cerkev in religija nosita veliko bogastvo dediščine, zato imata odlično vlogo pri vzgajanju in izgrajevanju posameznika na poti v izpopolnjeno/uresničeno osebnost.[D. Štrakl]20192019-07-07 07:35:09Diplomsko delo/naloga108563UDK: 37:17.037Galimberti U.(043.2)VisID: 22154COBISS_ID: 8152154sl