<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami v socialnovarstvenem zavodu</dc:title><dc:creator>Seliškar,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kroflič,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnje v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>čustvene in vedenjske težave</dc:subject><dc:subject>moteče vedenje</dc:subject><dc:subject>medicinski diskurz</dc:subject><dc:subject>psiho-medicinski diskurz</dc:subject><dc:subject>kognitivno-vedenjski pristop</dc:subject><dc:subject>induktivni pristop</dc:subject><dc:subject>prosocialno vedenje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo teoretsko opredelili mladostnike z motnjo v duševnem razvoju ter mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi težavami, saj so bili v projekt, ki se je izvajal v enem izmed socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki ga bomo predstavili v empiričnem delu, vključeni ravno mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, ki so izražali čustvene in vedenjske težave. Predstavili smo diskurze nezmožnosti (medicinski, laični, diskurz usmiljenja in pravic), diskurze integracije (profesionalni in pedagoški diskurz) ter psiho-medicinsko paradigmo, ki so se razvili na področju vzgoje in izobraževanja in vplivajo na vzgojno-izobraževalne prakse strokovnih delavcev. Z njimi smo si pomagali predvsem pri interpretaciji rezultatov empiričnega dela. Predstavili smo tudi različne teorije in praktične pristope k discipliniranju in moralni vzgoji, na katere se strokovni delavci lahko opirajo pri delu z mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, in sicer: behaviorizem, kognitivne teorije, humanizem, modelno učenje, kognitivno-vedenjski pristop, podporo pozitivnem vedenju ter induktivni pristop. Opredelili pa smo tudi vzgojo in terapijo s pomočjo živali ter fototerapijo, saj so se elementi slednjih kazali znotraj projekta. V empiričnem delu smo predstavili in evalvirali projekt ter opredelili, kako se je znotraj projekta in v zavodu obravnavalo mladostnike z motnjo v duševnem razvoju ter s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Predstavili smo tudi, kako so strokovne delavke slednjo skupino mladostnikov pojmovale in katere značilnosti so jim pripisovale. Prišli smo do dveh ključnih ugotovitev, in sicer: (1) strokovni delavci so se pri delu z mladostniki v zavodu in projektu opirali na kognitivno-vedenjski pristop; (2) v ozadju razumevanja motnje v duševnem razvoju ter čustvenih in vedenjskih težav smo zasledili prevladovanje medicinskega oziroma psiho-medicinskega diskurza.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-06 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108539</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 429150</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
