<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Konkurenčna klavzula</dc:title><dc:creator>Sadar,	Erika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Konkurenčna klavzula</dc:subject><dc:subject>konkurenčna prepoved</dc:subject><dc:subject>Zakon o delovnih razmerjih</dc:subject><dc:subject>nadomestilo</dc:subject><dc:subject>pogodbena kazen</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost</dc:subject><dc:subject>svoboda dela</dc:subject><dc:subject>svobodna gospodarska pobuda</dc:subject><dc:subject>pogodba o zaposlitvi</dc:subject><dc:subject>prenehanje konkurenčne klavzule.</dc:subject><dc:description>Predmet magistrske diplomske naloge je konkurenčna klavzula v delovnih razmerjih. Gre za obliko prepovedi konkurence, poleg konkurenčne prepovedi. Termin konkurenčna klavzula je sedaj ustaljen in označuje pogodbeno prepoved konkurence, ki delavca zavezuje po prenehanju delovnega razmerja, medtem ko konkurenčna prepoved ali zakonska prepoved konkurence velja med delovnim razmerjem. Prvič je bila z zakonom na našem pravnem območju urejena z ZDR-90, ki je materijo uredil v treh odstavkih 7. člena. Zaradi pomanjkljivosti, ker zakon ni enakomerno obremenil pogodbenih strank, je bil predmet ustavnopravne presoje, ki je razveljavilo dva odstavka omenjenega člena. 
Konkurenčna klavzula je določilo v pogodbi o zaposlitvi, ki delavca zavezuje po prenehanju delovnega razmerja, če le-to preneha na enega izmed določnih načinov, ki so predpisani v ZDR-1. Je institut, ki varuje delodajalčeve legitimne interese, njegov know-how in posega v ustavne pravice delavca. Zaradi tega je delavec upravičen do nadomestila, če njegov zaslužek zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule ni primerljiv delavčevi prejšnji plači. Institut je urejen v ZDR-1, ki predpisuje vse pomembne elemente konkurenčne klavzule, katere pa morata stranki ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podrobno urediti. V zakonu pa ni urejena pogodbena kazen, ki je civilnopravna sankcija v primeru nespoštovanja konkurenčne klavzule s strani delavca. Zaradi neurejenosti v zakonu, je bila pogodbena kazen velikokrat predmet sodne presoje. Vrhovno sodišče s svojo ustaljeno sodno prakso narekuje nižjim sodiščem, da je pogodbena kazen v teh primerih dopustna. Sodna praksa je bila tekom razvoja instituta in še sedaj, izredno pomembna, predvsem po razveljavitvi 5. in 6. odstavka 7. člena ZDR-90, ko je na tem mestu nastala pravna praznina. S pregledom sodne prakse ugotovimo, da je največ težav v praksi pri določitvi primernega nadomestila, pri dopustitvi in višini pogodbene kazni ter pri dopustitvi odstopa od konkurenčne klavzule s strani delodajalca, čeprav je zakon glede zadnjega povsem jasen.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-05 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108506</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87038</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16857937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
