<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv družbene neenakosti na izobraževalne dosežke</dc:title><dc:creator>Vrhovnik,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimenc,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družbeni položaj</dc:subject><dc:description>Položaj osebe v družbi pomembno vpliva na mnoga področja v življenju. Družbeni položaj povečuje ali zmanjšuje možnosti za pridobitev tistih stvari, ki so v določeni družbi opredeljene kot želene. Po Gerthu in Millsu (Haralambos, Holborn, 1999) te življenjske možnosti vključujejo tudi možnost do izobraževanja in izobrazbe. Izobrazba je eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na družbeni položaj posameznika. 
V diplomski nalogi me je zanimalo predvsem, ali ima vsak posameznik enake možnosti za uspeh v vzgojno-izobraževalnem sistemu, in kako družbena neenakost vpliva na dosežke v izobraževanju. Dotaknila sem se vprašanj o tem, kakšno vlogo ima šola pri reprodukciji družbene neenakosti. Ter tudi, kako lahko vrtec omili vpliv družbenega razreda na uspešnost otroka in prispeva k enakosti možnosti. 
Opirala sem se zlasti na dela Pierra Bourdieja, Basila Bernsteina ter slovenske empirične raziskave o vplivu socio-kulturnih dejavnikov družinskega okolja. Bourdieu je vpeljal  pojem »kulturni privilegij«, s katerim je označil, da najbolj privilegirani študenti na univerzi ne uživajo le okolja, ki je podobno tistemu, iz katerega izhajajo, ampak imajo navade, prakse in stališča, ki jim neposredno pomagajo pri izobraževanju. Bernstein meni, da družinsko okolje in izobrazba staršev vplivata na otrokov jezikovni razvoj, posledično pa tudi na izobraževalne dosežke. 
Slovenske empirične raziskave so potrdile, da ima vključenost v kakovosten vrtec pomembno vlogo predvsem za otroke, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko in kulturno manj spodbudnega okolja. Ti otroci imajo manj možnosti za doseganje višjih ravni razvoja in s tem tudi manj možnosti za učno uspešnost v šoli. V vrtcu s kakovostnim programom pa imajo možnost nadoknaditi nekatere primanjkljaje v razvoju in biti vključeni v proces poučevanja in učenja. (Marjanovič Umek, Gaber, 2009).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-04 02:58:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108473</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12498249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
