<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Spopadi s pluralizmom vrednot in prepričanj v javni šoli</dc:title><dc:creator>Jančigaj,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krek,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>človekove pravice</dc:subject><dc:description>Vzgoja in izobraževanje ter njena načela v slovenski javni šoli izhajajo iz koncepta človekovih pravic in pojma pravne države. Iz koncepta človekovih pravic izhajajo tudi skupne vrednote sodobne družbe, ki jih mora javna šola, ki je namenjena vsem, upoštevati, spoštovati in razvijati. Vzgoja v javni šoli si mora tako prizadevati, da bi njeni učenci prevzeli te norme in vrednote, ki izhajajo iz človekovih pravic. Da lahko to doseže, mora privzgojiti tudi zavest o dolžnostih do drugih, saj pravice nikoli ne nastopajo brez dolžnosti do drugih in javna šola mora to spoštovati. Zaradi slednjega mora biti javno šolstvo laično in ne sme biti pod monopolnim vplivom cerkve, strank ipd. 
V javni šoli mora biti prostor za vse, ne glede na spol, raso, verska ali druga prepričanja, spolno usmerjenost ali kakršne koli druge okoliščine. Poleg laičnosti mora v javnem šolstvu biti zagotovljena nevtralnost. Ker učenci prihajajo iz različnih okolij in imajo različne vrednote ali prepričanja, je treba spoštovati načelo nediskriminacije. To načelo je tisto, ki učence varuje pred tem, da bi bili zaradi svojih prepričanj, rase, barve kože, spolne usmerjenosti ali katere druge okoliščine neenako obravnavani, kar pa je pri vse večjem pluralizmu vrednot in prepričanj težko in predstavlja učiteljem velik zalogaj. Poleg načela nediskriminacije se mora v javni šoli upoštevati tudi načelo objektivnosti. Z njo učitelji zagotovijo obravnavo snovi ter posredovanje znanj, ki temeljijo na znanosti in znanstvenih dejstvih. S tem znanjem učenci pridobijo vednost, ki jim omogoča, da razmišljajo kritično. Razvijanje avtonomnega, kritičnega posameznika pa je ena izmed glavnih nalog javne šole, saj mu to omogoča uspešno udejstvovanje v današnji pluralni družbi. 
Naloga učiteljev je, da pri učencih razvijajo spoštovanje, strpnost ter empatijo do »drugačnih« ter da razvijajo sposobnosti medsebojnega sodelovanja in sprejemanja. Ker je razlik, bodisi kulturnih, rasnih, verskih ali kakršnih koli drugih, med učenci veliko, morajo učitelji znati te razlike umeščati v pouk na način, ki nikogar ne diskriminira ali kako drugače negativno obravnava. Z magistrskim delom sem v ta namen raziskala, kako naj učitelji ter drugi strokovni delavci šole vodijo pouk in kaj lahko naredijo v primerih, ko se med učenci pojavijo razlike, ki temeljijo na različnih prepričanjih ter vrednotah, ne da bi pri tem prišlo do nespoštovanja teh razlik. V ta namen sem sestavila realistične primere, ko do tega lahko pride, ter s teoretično raziskavo predstavila in opisala ustrezna ravnanja učiteljev ter drugih strokovnih delavcev šole za te primere.
Z raziskavo sem dobila vpogled v delovanje učiteljev in strokovnih delavcev šole v pluralizmu vrednot in prepričanj. Ugotovila sem, da je pomembno, da se učitelji zavedajo svoje vloge ter ves čas pazijo na to, da delujejo nediskriminatorno, in enakovredno vključujejo vse učence, ne glede na njihove vrednote, prepričanja ali značilnosti njihovih družin.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-04 02:58:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108471</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12497737</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
