<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sodelovanje med specialnim in rehabilitacijskim pedagogom in učiteljem likovne umetnosti pri delu z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in njun profesionalni razvoj</dc:title><dc:creator>Rihter,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:description>Sodelovanje med specialnim in rehabilitacijskim pedagogom ter učiteljem je eden izmed pomembnih dejavnikov zadovoljevanja potreb učencev s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Poznamo različne oblike in načine sodelovanja. Med oblike, v katerih številni avtorji vidijo velik potencial, spada sodelovalno oziroma timsko poučevanje, kjer učitelj ter specialni in rehabilitacijski pedagog sočasno in z istim ciljem poučujeta isto skupino učencev. S takšnim pristopom veliko pridobijo tako učenci kot učitelja, ki sodelujeta. Predmet likovna umetnost v svoji naravi in ciljih omogoča veliko možnosti tovrstnega sodelovanja, kar izpostavljajo predvsem tuji avtorji. Posebno pozornost smo namenili prednostim tovrstnega sodelovanja za učence s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ki imajo specifične primanjkljaje na ravni vidno-motoričnih procesov (dispraksija in neverbalne specifične učne težave). Zato smo v magistrskem delu raziskali, kako sodelujejo specialni in rehabilitacijski pedagogi ter učitelji likovne umetnosti in kako to sodelovanje vpliva na njihov profesionalni razvoj. V raziskavo smo vključili 57 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter 85 učiteljev likovne umetnosti, ki likovno umetnost poučujejo v prvem, drugem ali tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju na osnovnih šolah v različnih slovenskih regijah. Za statistično analizo podatkov smo uporabili deskriptivno in inferenčno statistiko. Izvedli smo tudi 9 intervjujev s strokovnimi delavci, ki tovrstno sodelovanje že izvajajo. Empirična raziskava je pokazala, da večina strokovnih delavcev meni, da je sodelovanje potrebno, med njimi pa je velik delež tistih, ki še niso sodelovali, saj se s takšnim primerom še niso srečali. Tisti, ki so navedli, da so že sodelovali, in tudi intervjuvane strokovne delavke se najpogosteje neformalno posvetujejo na hodnikih in timsko sodelujejo v okviru strokovnih skupin za individualizirane programe. Med pristopi timskega poučevanja pa je najpogostejši pristop, kjer učitelj vodi pouk likovne umetnosti, specialni in rehabilitacijski pedagog pa mu pri tem pomaga, nudi pomoč učencu s primanjkljaji in po potrebi ostalim učencem. V tovrstnem sodelovanju vidijo tudi številne prednosti za učence (zadovoljstvo z izdelkom, vztrajanje, motivacija pri delu, boljša organizacija, boljše načrtovanje dela) in zanje same (nova znanja, ideje, podpora, pomoč, delitev dela). Analiza stanja v praksi v povezavi z ugotovitvami drugih avtorjev je lahko podlaga za oblikovanje priporočil za spodbujanje profesionalnega razvoja na področju sodelovanja med omenjenima profiloma strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-03 03:01:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108427</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12497225</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
