FINANCIRANJE OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA V SLOVENIJINOVAK DOBAJ, MATEJA (Avtor) Setnikar Cankar, Stanka (Mentor) javni sektorosnovna šolafinanciranjekadrovski načrtzasebne in javne osnovne šoleproračunsubvencionirana prehranaMagistrsko delo obravnava financiranje osnovnih šol v Sloveniji. Namen je bil prikazati potek financiranja posameznih procesov. Cilj dela je bil preučiti, analizirati in prikazati, kako poteka financiranje in v kakšnih težavah se znajdejo šole, ko ministrstvo sprejme kakšen drastičen ukrep. Želeli smo prikazati razlike med javnimi in zasebnimi šolami pri nas, v Italiji in na Švedskem. Zasebne šole so pri nas pred letom 1991 financirane v obsegu 100 %, po letu 1991 pa v obsegu 85 % s strani države oziroma lokalne skupnosti. Zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja ob izpolnjevanju vseh pogojev pripadajo sredstva iz državnega proračuna oziroma proračuna lokalne skupnosti. Ne pripadajo jim sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. V Italiji zasebne šole niso financirane s strani države, medtem ko na Švedskem zasebne šole na ravni obveznega šolanja ne smejo zaračunavati šolnin. Merila za vrednotenje materialnih stroškov osnovnih šol in možnost razporejanja le teh glede na potrebe in prioritete šol je za šole zelo ugodno v primerjavi s prejšnjimi merili in z namenskimi nakazili za točno določen namen. V času, ko so osnovne šole morale slediti cilju kadrovskega načrta -1 %, so se sredstva za plače na državni ravni zmanjševala. Organizacija šolske prehrane je sestavni del vzgojno-izobraževalnih dejavnosti vsakega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Učenci imajo v šoli malico in kosilo. Na podlagi odločbe otroškega dodatka dobijo subvencionirano malico ali kosilo ali oboje. S pomočjo zastavljene hipoteze smo ugotovili, da je takrat, ko je visoka brezposelnost, več učencev s subvencioniranimi obroki kot pa takrat, ko se brezposelnost zmanjša.20192019-07-02 10:50:04Magistrsko delo/naloga108413VisID: 14344sl