<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost treninga spretnosti pisnega sporočanja pri učencih s težavami na področju pisnega sporočanja</dc:title><dc:creator>Šeme,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pisno sporočanje</dc:subject><dc:description>Pisno sporočanje je kompleksen in zahteven proces, sestavljen iz številnih spretnosti, ki so pod vplivom različnih dejavnikov. Še posebno velik izziv predstavlja učencem s splošnimi in specifičnimi učnimi težavami. Ti učenci pri aktivnostih, ki preverjajo različne spretnosti pisnega sporočanja, dosegajo pomembno nižje rezultate kot njihovi vrstniki brez težav in posebnih potreb. 

Osrednji cilji raziskave, ki temelji na raziskovalnem pristopu študije primera, so bili načrtovati in izvesti trening različnih spretnosti pisnega sporočanja ter preveriti njegovo učinkovitost. S pomočjo Splošnega govornega preizkusa: Pisno sporočanje smo ugotovili, kakšne so spretnosti pisnega sporočanja 26 šestošolcev na izbrani večinski osnovni šoli. Identificirali smo učence, ki imajo težave na področju pisnega sporočanja. V preučevano skupino smo vključili dva učenca z izrazitimi težavami na področju pisnega sporočanja, v primerjalno skupino pa pet učencev. Primerjalno skupino so sestavljali trije učenci s težavami na področju pisnega sporočanja in dva povprečno uspešna brez tovrstnih težav. S Testom tihega branja ter posameznimi preizkusi iz testov ACADIA in SNAP smo pri učencih preučevane in primerjalne skupine preverili tudi specifične kognitivne sposobnosti, ki so povezane s pisanjem (fonološko zavedanje, priklic besed iz dolgoročnega spomina, tvorjenje in uporabo pojmov idr.). Učenca preučevane skupine smo vključili v specifični trening spretnosti pisnega sporočanja. Obsegal je 15 srečanj, vsako je trajalo eno šolsko uro. Po izvedenem treningu smo z učenci preučevane in primerjalne skupine izvedli enake preizkuse kot pred treningom. Primerjava začetnih in končnih dosežkov je pri učencih preučevane skupine pokazala napredek na področju spretnosti pisnega sporočanja. Učenca sta izboljšala svoje spretnosti tvorjenja zgodbe, prepoznavanja nesmiselnih prvin v povedih, oblikovanja vsebinsko logičnih povedi, združevanja stavkov v povedi, zapisovanja povedi po nareku ter rabe pravopisnih in slovničnih pravil. Posebnih izboljšanj na področju specifičnih kognitivnih sposobnosti, povezanih s pisanjem, nismo zaznali. Na osnovi rezultatov izvedene raziskave sklepamo, da lahko s kontinuiranim treningom pozitivno vplivamo na pisne zmožnosti učencev.

Magistrsko delo torej osvetljuje problematiko težav na področju pisnega sporočanja in poudarja pomembnost sistematičnega razvijanja pisnih zmožnosti. S preverjanjem težav pri pisnem sporočanju ter oblikovanjem konkretnih strategij pomoči želimo prispevati k razvoju identifikacije in diagnostičnega ocenjevanja ter različnih oblik specialno-pedagoške pomoči in podpore učencem s težavami na področju pisnega sporočanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-02 03:08:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108405</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12493641</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
