Učinkovitost specialno pedagoških diagnostičnih preizkusov pisanja za prepoznavanje učencev s težavami pri pisanju ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobjaHanžekovič, Vanja (Avtor) Magajna, Lidija (Mentor) Pulec Lah, Suzana (Komentor) pisanje: Pisanje je kompleksna spretnost, ki se nanaša tako na zapis črk in črkovanje besed kot tudi na kompleksnejše kognitivne procese. Z vidika učenja je pisanje zelo zahteven proces, ki lahko pomembno soodloča o šolskem uspehu ter otrokovem napredovanju. V osnovnošolskem obdobju so težave pri pisanju pogost problem. Kar desetina splošne populacije učencev ima na tem področju težave, tretjina od teh pa se sooča s specifičnimi težavami pri pisanju. Raziskave kažejo, da je v zadnjem desetletju moč zaznati porast števila otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (v nadaljevanju PPPU), kamor uvrščamo tudi učence z odstopanji pri pisanju. Vzrok porasta raziskovalci pripisujejo pomanjkljivemu izvajanju predvidenega kontinuuma pomoči v sklopu petstopenjskega modela pomoči za učence z učnimi težavami. Eden izmed glavnih namenov petstopenjskega modela pomoči je pravočasna detekcija in identifikacija primanjkljajev na področju osnovnih šolskih veščin (pisanja, pravopisa, branja in računanja) zlasti na prvih dveh stopnjah pomoči. Z namenom učinkovitejšega uresničevanja petstopenjskega modela pomoči preko nudenja pravočasne zgodnje detekcije odstopanj pri pisanju, smo se v magistrskem delu usmerili v ovrednotenje rezultatov izvedbe treh različnih izbranih specialno pedagoških preizkusov pisanja (prepis – SNAP, narek – T-MBP in samostojen zapis – CBM), ki vključujejo uporabo treh zvrsti zapisa; prepisa, nareka in samostojnega zapisa na vzorcu učencev 3. razreda. Osnovni cilj je bil preveriti občutljivost izbranih specialno pedagoških preizkusov pisanja (prepis – SNAP, narek – T-MBP in samostojen zapis – CBM) ob koncu prvega vzgojno—izobraževalnega (v nadaljevanju VIZ) obdobja ter oblikovati lokalne, nestandardizirane norme za področje pisanja v koroški regiji. V raziskavo je bilo vključenih 245 učencev tretjega razreda (130 deklic in 115 dečkov) iz šestih koroških osnovnih šol. Pisni izdelki za analizo so bili pridobljeni v mesecu juniju; ob koncu šolskega leta 2017/2018. Dobljeni rezultati so bili statistično obdelani. V empiričnem delu smo preverjali diskriminativno občutljivost vseh treh uporabljenih specialno pedagoških diagnostičnih preizkusov pisanja. Ugotovili smo, da so vsi trije uporabljeni specialno pedagoški diagnostični preizkusi; prepis – SNAP, narek – T-MBP in samostojen zapis -CBM dovolj diskriminativni, da ločijo med skupinami nadpovprečnih učencev, povprečnih učencev ter skupino učencev, ki ima na področju pisanja specifične težave.   Dokazana diskriminativna občutljivost je dokaz, da se vsi trije uporabljeni specialno pedagoški diagnostični preizkusi lahko uporabljajo v namene zgodnje detekcije učencev, ki so rizični za specifične težave na področju pisanja. V nadaljevanju smo preverjali tudi statistično pomembne razlike v tekočnosti pisanja glede na spol in ugotovili, da so učenke 3. razredov v primerjavi z učenci 3. razredov pri vseh šestih uporabljenih merah za vrednotenje tekočnosti pisanja dosegle statistično pomembno boljše rezultate na področju tekočnosti pisanja. Statistično pomembne razlike v tekočnosti pisanja smo dokazali tudi pri primerjanju rezultatov skupine učencev, ki na področju pisanja dosegajo povprečne in nadpovprečne dosežke ter skupine učencev z izrazitimi težavami na področju pisanja (učenci, ki imajo odločbo o usmeritvi zaradi specifičnih težav na področju pisanja ali imajo po mnenju učiteljev izrazite težave pri pisanju). Rezultati izvedene raziskave bodo doprinesli k izboljšanju postopkov identifikacije učencev, ki imajo na področju pisanja specifične težave.20192019-07-02 03:08:12Magistrsko delo/naloga108401COBISS_ID: 12491081sl