<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Gibalna aktivnost in z zdravjem povezana kakovost življenja bolnikov s končno ledvično odpovedjo</dc:title><dc:creator>Malešič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Jernej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>končna ledvična odpoved</dc:subject><dc:description>Končna ledvična odpoved poseže na različna področja delovanja – telesno, duševno in psihosocialno. Pridružene bolezni in naporno nadomestno zdravljenje bolnikom s končno ledvično boleznijo spremenijo način življenja. Bolniki na nadomestnem zdravljenju s hemodializo v primerjavi s splošno populacijo poročajo o nižji stopnji gibalne aktivnosti in o slabši subjektivni oceni z zdravjem povezane kakovosti življenja. Eno izmed področij, ki lahko pozitivno vpliva na njihovo telesno in psihično počutje ter socialno vključenost, je gibalna aktivnost. 
Namen raziskave je bil ugotoviti, ali med bolniki s končno ledvično odpovedjo in ledvično zdravimi kontrolnimi preiskovanci obstajajo statistično pomembne razlike v gibalni aktivnosti ter v z zdravjem povezani kakovosti življenja tako na telesni kot na psihični komponenti. Zanimalo nas je tudi, ali v skupini bolnikov s končno ledvično odpovedjo obstajajo razlike v z zdravjem povezani kakovosti življenja na telesni in na psihični komponenti glede na stopnjo njihove gibalne aktivnosti. Rezultate o z zdravjem povezani kakovosti življenja smo pridobili z vprašalnikom SF-36v2, rezultate o gibalni aktivnosti pa z vprašalnikom HAP.
V raziskavi je sodelovalo 233 odraslih oseb, od tega 92 bolnikov s končno ledvično odpovedjo na nadomestnem zdravljenju s hemodializo in 141 ledvično zdravih kontrolnih preiskovancev. Bolnike s končno ledvično odpovedjo smo glede na rezultat lestvice AAS (običajni nivo gibalne aktivnosti) vprašalnika HAP enakomerno razdelili v tri skupine glede na stopnjo gibalne aktivnosti; med gibalno neaktivne (n1 = 32), zmerno gibalno aktivne (n2 = 30) in gibalno aktivne (n3 = 30).
Rezultati so pokazali, da so bolniki s končno ledvično odpovedjo v primerjavi z ledvično zdravimi kontrolnimi preiskovanci manj gibalno aktivni in imajo slabšo z zdravjem povezano kakovost življenja na telesni komponenti. Rezultati srednjih vrednosti so pokazali, da bolniki s končno ledvično odpovedjo nižje ocenjujejo tudi psihično komponento z zdravjem povezane kakovosti življenja, vendar razlike med preiskovanci niso statistično pomembne. Ugotovili smo, da med različno gibalno aktivnimi bolniki s končno ledvično odpovedjo obstajajo statistično pomembne razlike na telesni komponenti z zdravjem povezane kakovosti življenja; in sicer med skupino gibalno neaktivnih in skupino zmerno gibalno aktivnih ter med skupino gibalno neaktivnih in gibalno aktivnih. Glede na stopnjo gibalne aktivnosti med bolniki s končno ledvično odpovedjo na psihični komponenti z zdravjem povezane kakovosti življenja ni prišlo do statistično pomembnih razlik.
Ugotovitve empiričnega dela smo s pomočjo strokovne literature in opravljenega intervjuja prenesli na specialno pedagoško področje. Specialni in rehabilitacijski pedagog se v okviru obravnave dolgotrajno bolnih otrok srečuje z otroki in mladostniki s končno ledvično odpovedjo, zato smo zapisali praktične smernice za delo specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-02 03:07:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108399</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12490569</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
