<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Transformativna vizija metamorfoze v zgodnjekrščanski literaturi</dc:title><dc:creator>Bogataj,	Jan Dominik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Špelič,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spremenjenje</dc:subject><dc:subject>metamorfoza</dc:subject><dc:subject>poboženje</dc:subject><dc:subject>kristologija</dc:subject><dc:subject>ontologija</dc:subject><dc:subject>hermenevtika</dc:subject><dc:subject>transformativna vizija</dc:subject><dc:subject>zgodnjekrščanska literatura</dc:subject><dc:subject>bizantinska teologija</dc:subject><dc:subject>homiletika</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu avtor na inovativen način obravnava zgodnjekrščansko literaturo prvih desetih stoletij, ki je posvečena interpretaciji sinoptičnega poročila o Kristusovem spremenjenju na gori (Mt 17,1-8; Mr 9,2-8; Lk 9,28-36). Po osnovnem konceptualiziranju metamorfoze znotraj Svetega pisma, v judovski in grško-rimski poganski literaturi, avtor oblikuje t. i. transformativno (hermenevtično) vizijo. V osrednjem delu študije aplicira transformativno branje na celoten korpus zgodnjekrščanske teološke literature v grškem jeziku, posvečene obravnavi Kristusovega spremenjenja na gori. Na ta način poda novo branje besedil, ki se ne ustavlja zgolj pri obravnavi eksegetskih problemov, temveč išče transtemporalen transformativen pomen za bralce in poslušalce.
Kristusova taborska metamorfoza v delu številnih avtorjev postane paradigmatična ikona osebne duhovne transformacije za kristjane, ki ne sestoji zgolj v teoretičnem zrenju, temveč homiletična in liturgična besedila ustvarjajo predvsem molitveno ozračje, znotraj katerega je omogočeno delovanje Duha, ki preustvarja notranjost človeka. 
Sistematično se ta transformativna vizija izrazi na več ravneh: teološki (kristološki), soteriološki in eshatološki. Globlji, bolj specifično transformativen pomen pa obravnavana besedila odkrivajo tudi pod vidiki ontološke, hermenevtične in duhovne preobrazbe. Izrisuje se posebna vizija, znotraj katere se človek kot objekt nagovora (govora, homilije, liturgične himne) znajde v so-odnosu s Kristusom, skupaj z Njim doživlja prenovo svojega bistva, dosega teozo, utrpeva so-oblikovanost po podobi Božjega Logosa in je spreminjan na boljše, kot to lucidno izrazi Anastazij Sinajski (Sermo de transfiguratione).</dc:description><dc:publisher>[J. D. Bogataj]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-30 07:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108384</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27:111:82(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22138</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8150362</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
