<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>VADBA MOČI EVERTORJEV IN INVERTORJEV GLEŽNJA</dc:title><dc:creator>Bavdek,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evertorji stopala</dc:subject><dc:subject>invertorji stopala</dc:subject><dc:subject>skočni sklep</dc:subject><dc:subject>vadba za moč</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:description>Moč mišic evertorjev in invertorjev stopala je pomembna gibalna sposobnost pri varovanju skočnega sklepa pred zvinom skočnega sklepa. Namen doktorske disertacije je bil ugotoviti, kako 12 tednov trajajoča vadba moči vpliva na stabilnost skočnega sklepa pri hoji, kako vpliva na spremembo moči mišic evertorjev in invertorjev stopala ter kakšen vpliv ima na refleksni odziv teh mišic. Merjenci so s tem namenom izvajali vadbo za moč na posebej izdelani napravi, ki omogoča vadbo za moč mišic evertorjev in invertorjev stopala. 

V raziskavi je sodelovalo 32 merjencev (vsi moški), ki so bili razdeljeni v eksperimentalno (23 merjencev, starost 20,6 ± 3,20 let; višina 1,83 ± 0,79 m; teža 81,81 ± 15,56 kg) in kontrolno skupino (9 merjencev, starost 22,22 ± 5,14 let; višina 1,83 ± 0,11 m; teža 77,25 ± 11,15 kg). Vsi merjenci so izvedli začetne in končne meritve: navor v smeri everzije in inverzije stopala na izometrični opornici, hoja po ravni podlagi, hoja po lateralno nagnjeni naklonini z nepodprtim medialnim delom stopala, hoja po medialno nagnjeni naklonini z nepodprtim lateralnim delom stopala in refleks na nateg. Eksperimentalna skupina je takoj po začetnih meritvah začela izvajati 12-tedensko vadbo za moč mišic evertorjev in invertorjev stopala (osem tednov vadbe za povečanje mišične mase, štiri tedne za živčno aktivacijo). Raziskava je vključevala spremljanje EMG vrednosti šestih mišic goleni (peroneus longus, peroneus brevis, tibialis anterior, gastrocnemius medialis, gastrocnemius lateralis in soleus) pri treh načinih hoje, kinematičnih parametrov (hitrost, kontaktni čas, dolžina dvokoraka, položaj stopala) pri treh različnih načinih hoje ter spremljanje velikosti koaktivacije mišičnih agonistov in antagonistov. 

Rezultati raziskave so pokazali, da je eksperimentalna skupina po vadbi statistično značilno povečala navor v smeri everzije (za 113 %, p = 0,005) in inverzije (za 110 %, p = 0,002) stopala, pri hoji po medialno nagnejeni naklonini statistično značilno višje dvignila lateralni del stopala za 117 % (p = 0,004) ter pri hoji po lateralno nagnjeni naklonini statistično značilno višje dvignila medialni del stopala za 33 % (p = 0,043). Po obdobju vadbe se je za 35 % (p = 0,001) povečala vrednost EMG mišice peroneus longus pri hoji po medialno nagnjeni naklonini. Kontrolna skupina ni izboljšala rezultatov. Pri refleksu na nateg ni prišlo do statistično značilnih sprememb.

Vadba mišic evertorjev in invertorjev stopala vpliva na izboljšanje moči evertorjev in invertorjev stopala ter na večjo stabilnost skočnega sklepa pri hoji, ne vpliva pa na refleksni odziv mišic evertorjev in invertorjev stopala.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-30 07:20:11</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108382</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 24788</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 300991744</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
