<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJALNA ANALIZA RAZVITOSTI E-UPRAVE GLEDE NA RAZVITOST DRŽAVE</dc:title><dc:creator>VIRANT,	SABINA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Todorovski,	Ljupčo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>e-uprava</dc:subject><dc:subject>vrednotenje e-uprave</dc:subject><dc:subject>razvitost e-uprave</dc:subject><dc:subject>kazalniki razvitosti države</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>linearna povezanost</dc:subject><dc:description>Raziskovalni problem primerjalne analize je preveriti, ali je stopnja razvitosti e-uprave povezana z izbranimi kazalniki razvitosti države ter kakšen je vpliv zgodovine razvoja e-uprave v Sloveniji na povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Trije izbrani kazalniki razvitosti države so: indeks bruto domačega proizvoda na prebivalca, odstotek posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo in odstotek posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. V primerjalno analizo sem vključila podatke v obdobju od 2014 do 2017 za 28 držav članic Evropske unije. Pri primerjalni analizi za Slovenijo sem uporabila podatke v obdobju od 2004 do 2017. Uporabila sem metodo linearne regresije in Pearsonov koeficient korelacije.
Ugotovitve analize nakazujejo, da glede na Pearsonov koeficient korelacije nimajo vse države članice Evropske unije pozitivne povezanosti med razvitostjo e-uprave in izbranimi kazalniki razvitosti države. Pri linearni regresiji po državah članicah Evropske unije med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo je povezanost med spremenljivkama neizrazita. Povezanost med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi, je zmerna. Slovenija ima pri vseh izbranih kazalnikih razvitosti države negativno moč linearne povezanosti s stopnjo razvitosti e-uprave. Zmerno povezanost za Slovenijo opazujemo med stopnjo razvitosti e-uprave in indeksom bruto domačega proizvoda na prebivalca ter med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov, ki uporabljajo internet za interakcijo z javnimi organi. Neizrazita povezanost je med stopnjo razvitosti e-uprave in odstotkom posameznikov z doseženo terciarno izobrazbo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-28 14:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108346</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
